Razveljavljena sodba Alojziju Stepincu

Zagrebaško okrožno sodišče je v celoti razveljavilo sodbo nadškofu Alojziju Stepincu, ki so ga komunistične oblasti leta 1946 obsodile na 16 let zapora in prisilnega dela ter petletni odvzem političnih in državljanskih pravic.

Odločitev senata zunaj glavne obravnave je obrazložil sodnik Ivan Turudić. Revizijo sodbe je zahteval nadškofov nečak Boris Stepinac, ki je pred objavo odločitve napovedal izjavo.

Stepinca je septembra 1946 takratno javno tožilstvo Ljudske republike Hrvaške na podlagi "Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo" obtožilo sodelovanja z italijanskim in nemškim okupatorjem ter ustaškim režimom v NDH, nasilnega pokatoličenja pravoslavcev, pomoči ustaškemu režimu ter sovražne propagande po koncu vojne.

Sodbo je 11. oktobra 1946 izrekel Vrhovno sodišče, ki ga je spoznalo za krivega po vseh točkah obtožnice.

Februarja 1992 je sabor Republike Hrvaške sprejel "Deklaracijo o obsodbi političnega procesa in sodbe kardinalu dr. Alojziju Stepincu", v kateri je navedeno, da je bil na montiranem političnem sodnem procesu nedolžno obsojen, "ker je zavrnil po nalogu komunističnih oblastnikov izvesti cerkveni razkol in ločiti Katoliško cerkev Hrvatov od Rima in Vatikana, z daljnosežnim ciljem uničenja Katoliške cerkve kot večnega varuha in zaščitnika ohranjanja identitete in svobode hrvaškega naroda".

- Obsojen je bil zato, ker je deloval proti nasilju in zločinom komunistične oblasti, tako kot je deloval v vihri in okrutnostih druge svetovne vojne, v zaščito preganjanih, ne glede na njihovo narodnostno poreklo ali versko prepričanje. Čeprav hrvaški narod in Katoliška cerkev nikoli nista priznala obsodbe nadškofu Stepincu, hrvaški sabor kot najvišji predstavniški organ Hrvaške z izrekom jasnega stališča do nepravične obsodbe kardinala Stepinca popravlja zgodovinsko krivico in žalitev hrvaškega naroda.

Z obsodbo montiranega procesa in sodbe nadškofu Stepincu, hrvaški sabor hkrati obsoja politične procese številnim nedolžno obsojenim duhovnikom, redovnikom in vernikom, s tem pa tudi protinarodnemu komunističnemu režimu", je navedeno v deklaraciji.

Revizija omogočena s spremembami zakona iz leta 2009.

Revizija postopka se izvaja na podlagi določbe Zakona o kazenskem postopku iz leta 2009, ki določa, da lahko osebe, ki so jih sodišča bivše Jugoslavije obsodila med komunistično vladavino za politična, politično motivirana kazniva dejanja ali druga kazniva dejanja, če je do obsodilne odločitve prišlo z zlorabo politične moči, s revizijo zahtevajo razveljavitev obsodilne odločitve ali drugega ustreznega pravnega akta.

Revizija mora vsebovati osebne podatke obsojenca, podatke o sodbi, ki se izpodbija, podatke o dejstvih in dokazih, na katerih temelji, obrazložitev in podpis predlagatelja ter, če je predlagatelj dedič, dokaz, da je obsojenec umrl in da je on njegov zakoniti dedič.

Če ugotovi, da je revizija utemeljena, lahko senat po zakonu sodbo razveljavi v celoti ali deloma, zoper odločitev senata okrožnega sodišča pa lahko predlagatelj revizije in državni tožilec vložita pritožbo na Vrhovno sodišče.