Politika, vera in univerza

Vprašanje sekularizma v državi ni vprašanje togostnega stališča, temveč prefinjenih čustev ljudi, ki jih je izvolilo državljane, da v njihovem imenu sprejemajo pravične in človeške zakone. To je še posebej pomembno v družbah, ki jih sestavljajo skupnosti, različne po svojem verskem habitusu. Bosanskohercegovska družba je prav takšna, kar je njena velika prednost, po drugi strani pa zahteva dodaten napor pri ohranjanju dobrih odnosov med skupnostmi.

S tega vidika je treba gledati na pobudo študentskega parlamenta za oprostitev študentov od obveznosti pouka med džuma molitvijo.

To je vprašanje pravnega urejanja verske svobode in obveznosti, ne pa politikanstva na relaciji Študentski parlament, Vlada kantona, Muftijstvo Sarajevo in Senat Univerze v Sarajevu. Gre za pravico in obveznost vseh muslimanov, ne le študentov; pravico in obveznost muslimanov po vsej Bosni in Hercegovini. Če ne bi šlo za politikanstvo, bi bila pobuda naslovljena na zakonodajni organ, predstavnike verskih skupnosti v Bosni in Hercegovini, Medversko sveta in vse tiste, ki bi lahko prispevali k predlogu sprememb zakonov, ki ta prava kratijo.

Očitno je, da predlagatelj pobude, zavestno ali nezavedno, zanemarja dejstvo, da muslimani študirajo tudi v drugih mestih Bosne in Hercegovine in da so njihove verske pravice na primer v Republiki Srpski veliko bolj kršene – o čemer je javno govoril tudi spoštovani reis Kavazović. Navedel bi lahko veliko primerov, ki dokazujejo, da gre za politično malverzacije in ne za resničen boj za človekove pravice, v prid temu pa gre tudi pridobljeno mnenje Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino Kantona Sarajevo, ki ga je podpisal minister Elvir Kazazović, član iste vlade, ki je le tri dni pred tem pokazala vso nestrpnost do nemuslimanov.

Minister meni, da zahteva iz pobude ni v nasprotju s pozitivnimi pravnimi predpisi, zato napotuje Senat Univerze v Sarajevu, da sprejme nekakšno rešitev, s katero se bo pouk organiziral tako, da bo med džuma molitvijo prekinjen. Vendar pa minister ni podal izjave o morebitnem inšpekcijskem nadzoru dela v okviru štiriinštirideseturnega delovnega tedna, kot je določeno v zakonu.

Moje mnenje je, da je treba to vprašanje rešiti na ravni zakonodajnih organov države Bosne in Hercegovine, s spremembami in dopolnitvami zakona, ki so v koliziji z zahtevo iz pobude. Senat Univerze v Sarajevu ni pristojen za reševanje tega vprašanja, temveč zakonodajni telesa in ljudje, ki smo jih vsi izvolili, da v našem imenu skrbijo za zakonitost.

Dokler to ne bo tako, menim, da gre za primitiven nacionalizem, ki se ga poskuša artikulirati skozi zelo slabe nasilne poteze, katerih namen je rušenje Bosne in Hercegovine ter nadaljnje razdruževanje in radikalizacija državljanov celotne države, saj je to sporočilo, ki prihaja ponovno iz glavnega mesta. Glavno vprašanje je, v čigavem interesu in za čigav račun delujejo posamezniki, ki so neposredno vključeni v to dejavnost?