Politika v predalu drži zakonske spremembe, ki lahko preprečijo katastrofo na GP BiH, je cilj krepitev entitetskih policij?!

Piše: Amra Vrabac

Trenutno Granični policiji BiH primanjkuje 700 ljudi, do konca leta pa bo zaradi upokojitve večjega števila policistov ta številka presegla 1000.

Za poznavalce to ni nobena nova informacija, sindikati GP BiH in Zveza sindikatov policijskih organov v BiH pa že mesece poskušajo sprožiti spremembe Zakona o policijskih uslužbencih BiH, s katerimi bi se začasno zaustavil odliv kadrov, predvsem policistov.

Sindikat je decembra 2023. sprožil spremembe, s katerimi bi policistom omogočili, da na lastno željo in ob predložitvi zdravniškega potrdila, ki dokazuje psihično-fizično sposobnost, nadaljujejo delo policista do dopolnjenega 60. leta starosti.

V istem obdobju je minister za varnost BiH Nenad Nešić obiskal Granično policijo in se takrat pogovarjal z direktorjem Mirkom Kuprešakovićem o zapolnitvi kadrovskih kapacitet. Nešić je ponovno obiskal GP BiH 6. junija, vendar šest mesecev ni bilo dovolj, da bi predlagane spremembe Zakona o policijskih uslužbencih BiH prišle v parlamentarno proceduro. Februarja letos je Patria poslala več vprašanj tiskovnemu predstavniku Ministrstva za varnost o tej temi, vendar odgovora nikoli nismo prejeli, čeprav je Nešić nekdo, ki se zelo pogosto oglaša in celo reagira na Patriine članke.

Šele na seji 10. junija je Svet ministrov BiH sprejel načrt sprejema kadetov v tri državne policijske agencije za leto 2024, medtem ko Svet ministrov ni zavzel nobenega stališča do alarmantnega položaja v Granični policiji BiH. Načrt predvideva 150 kadetov v GP BiH, 50 v DKPT in 30 (po 15 mlajših inšpektorjev in policistov) v SIPA-i.

Številne težave

V juliju letos je na povabilo Sindikata Granične policije Bosne in Hercegovine na obisku v Bosni in Hercegovini bival predsednik Evropske policijske unije (EPU) Rainer Wendt, ki poleg funkcije predsednika EPU opravlja tudi funkcijo predsednika največjega nemškega policijskega sindikata DPoIG, in gospa Jacqueline Hirt, direktorica Evropske policijske unije. Predstavniki EPU so bili seznanjeni z vsemi težavami, s katerimi se soočajo tri državne agencije (GP, SIPA in DKPT).

Na podlagi informacij, ki so jih prejeli, in vpogleda v stanje v policijskih agencijah je Wendt po obisku poslal dopis na več naslovov, in sicer predsedujoči Sveta ministrov BiH Borjani Krišto, ministru Nešiću, ministru za finance BiH Srđanu Amidžiću, ministru za pravosodje BiH Davorju Bunozi, direktorju UIO Zoranu Tegeltiji ter delegaciji Evropske komisije v BiH.

Navedeni dopis bo poslan v Evropski parlament in Vladi Nemčije, v katerem problematizira slab socialni dialog med delodajalcem in sindikatom, slabo infrastrukturo na mejnih prehodih, ogromno število policistov, ki primanjkujejo agencijam, še posebej GP BiH, ter zastoj pri spremembah zakonskih postopkov, ki bi morale izboljšati stanje pri kadrovski zasedenosti, nabavi uniform in kolektivni pogodbi.

Sindikat Granične policije BiH je na svoji facebook strani navedel, da so bile spremembe Zakona o policijskih uslužbencih BiH pripravljene vsaj trikrat, vendar so jih ustavili politični predstavniki.

Šibka državna policija v času migrantske krize

Nekdanji vodja Sindikata GP BiH Dragan Krvavac, ki se je konec julija upokojil, trdi, da se Granična policija sistemsko uničuje. Takšnih kvalifikacij nismo slišali, dokler je bil na čelu GP BiH Zoran Galić v dveh mandatih, med njegovim direktorovanjem pa so se zgodile velike korupcijske afere s sprejemom kadetov, ki so še vedno predmet preiskave tožilstva BiH, sporna napredovanja in kadrovsko opustošenje GP BiH.

Galić je bil na čelu GP BiH do februarja 2023, ko ga je nasledil Mirko Kuprešaković.

Poleg migrantske krize, ki se ne umirja, viri Patrije trdijo, da je alarmantno stanje tudi na samih mejnih prehodih, kjer včasih ni nikakršnega nadzora ob vstopu v BiH.

»Vsem se polni usta BiH, a povejte mi, kateri minister je poskrbel za državno institucijo, Granično policijo, SIPA-o, katero koli. Mi se zdaj ukvarjamo samo s prehodi meje, migranti in nič drugega. Morali bi se ukvarjati s korupcijo, organiziranim kriminalom, visokotarifnimi blagi,« je Krvavac dejal za Avaz.

Prav tako je treba poudariti materialni status in plače policistov na ravni BiH, ki so najnižje v celotni državi. Večje plače imajo kantonalni policisti kot tudi tisti v FUP in MUP RS kot državni policisti.

Prav zaradi pomanjkanja kadrov se je Granični policiji BiH pridružilo določeno število policistov MUP RS in drugih agencij pri nadzoru meje in preprečevanju vstopa migrantov.

Krvavac je posebej poudaril, da je v GP BiH narušen tudi nacionalni balans v škodo Hrvatov in da skorajda ni več častnikov iz vrst Hrvatov zaradi upokojitve.

Čović čaka na Svet ministrov BiH

Na sejah Doma narodov PS BiH je delegat Kemal Ademović večkrat poudaril težave, s katerimi se sooča Granična policija BiH, vendar ni bilo posluha za njegovo pobudo, da se poveča kapaciteta Agencije za izobraževanje in usposabljanje kadrov s 150 na 250 mest, s čimer bi se povečalo število kadetov, ki bi lahko hkrati opravljali usposabljanje in čim prej sklenili delovno razmerje. Član vodstva Doma narodov PS BiH Dragan Čović je dejal, da je to v pristojnosti Sveta ministrov BiH, vendar ga Krišto očitno ni poslušala.

Če pa pogledamo, kako se ekspresno spreminjata dva zakona v FBiH, in sicer Zakon o notranjih zadevah in Zakon o policijskih uslužbencih, in to po nujni proceduri, da bi se prav tako rešil problem z upokojevanjem kadrov, je jasno, da na državni ravni ni politične volje za kaj takega.

Sodeč po dosedanjem ravnanju Sveta ministrov BiH in voditeljev političnih strank, ki krojijo politiko, se očitno odpira prostor za krepitev entitetskih in kantonalnih policij, medtem ko se državne tako finančno kot kadrovsko izčrpavajo in s tem vodijo k njihovemu popolnemu uničenju.