Politika, ki ne premakne od izražanja zaskrbljenosti: V BiH strah ne bo izginil, le povečalo se ga bo

Piše: E. Metaj

---

Nasmejal sem se, ne iz srca, ne ker bi mi bilo zabavno. Obstaja tudi žalosten nasmeh, ta se mi je sinoči nehote prikradel. Povod zanj je bila skupna izjava veleposlaništev ZDA, VB, Francije, Nemčine, Italije in Delegacije EU/Urada posebnega predstavnika EU v BiH po odločitvah NSRS o vrnitvi pristojnosti z države na entiteto. Ponovno je bila izražena zaskrbljenost in pozvani voditelji, ki nas želletno držijo v strahu, naj z medsebojnim zaupanjem prenehajo z vneto retoriko in se vrnejo v državne institucije.

Psiholog Ibrahim Prohić ima prav, ko pravi, da je to diplomatski akt, ki povzroča grozo. To je še en izraz zaskrbljenosti, ki le spodbuja Milorada Dodika, da ponovi vulgarnost, ki jo je rekel Escobaru, in nadaljuje pot, ki bo najdrajše stala že tako izbezumljene in prestrašene državljane BiH. Pozivanje k dvigu zaupanja v trenutku, ko poteka državni udar, je enako zaskrbljenosti in neodločnosti mednarodne skupnosti, s katero so bili zločinci spodbujeni k izvršitvi genocida v Srebrenici. Ponovna odsotnost odločnega odziva na politike pravnega in drugega nasilja bi prejela novo nagrado in spodbudo.

Če bo mednarodna skupnost ostala pri izražanju zaskrbljenosti in spodbujanju pogajanj, ki trenutno etnonacionalistom ustrezajo, bi se lahko napačno zaključilo, da se je genocid izplačalo storiti.

Edino s čim se popolnoma strinjam iz skupne izjave zaskrbljenih mednarodnih diplomatov, je, da dejavnosti vladajoče večine v RS ogrožajo prihodnost BiH in varnost v regiji. Res je, da povzročanje negotovosti škodi tudi ekonomski stabilnosti RS, vendar se prečuje, da posledice trpi tudi preostanek države. Najboljše to pokaže skromen znesek tujih naložb v BiH, tako da račun politike negotovosti in blokad, s katerimi se provocira konflikt, izključno plačujejo državljani z obeh strani entitetne črte. Njihovim ponuja prihodnost, v kateri bodo vse bolj revni, kot alternativa temu pa je, da spet žrtvujejo svoja in življenja svojih potomcev, da bi politiki lahko nadaljevali z "mastjo brkov".

Bodimo iskreni, tujci vedo, kje in kdo so problematični politiki za prihodnost BiH. To se da prebrati tudi iz nedavnega Escobarjevega intervjuja, v katerem pravi, da ljudje zapuščajo BiH zaradi strahu. No, strah proizvajajo korumpirani politiki, po včeraj pa je jasno, da v BiH strahu ne bo primanjkovalo, le povečalo se ga bo. Tujci se z njimi pogajajo o prihodnosti in s prstom uperjajo na odgovornost državljanov, ki bi, kot pravi Escobar, morali izbirati ljudi, ki niso korumpirani. Formalno so državljani izbirali te politike, praktično pa na oblasti ostajajo z volilnimi prevarami. Takšni ljudje teško lahko iskreno vstopijo tudi v pogajanja, odsotnost sankcij proti njim s strani mednarodne skupnosti pa jim daje veter v jadra, saj se s tem objektivno relativizira njihova resnična odgovornost za korupcijo.

Nažalost v BiH še ni kritične mase, ki bi se uprla politikam norosti, delitev in konfliktov, zato so vse oči uprte v mednarodno skupnost. Verjamem Escobaru, ko pravi, da niso dvignili rok od državljanov BiH in da jim bodo pomagali. Bojim se le, da nas sporočila, v katerih je izražena zaskrbljenost, ne pripeljejo do tega, da nam bodo spet pošiljali konzerve Ikar in hrano metali iz letal. Tudi to je pomoč.

V zadnjih dveh letih sta ista akterja s začetka tega besedila še dvakrat napisala skupne izjave. Matrica je bila ista, poziv k dialogu in reformam. Seveda je zaskrbljenost za varnost in stabilnost neizbežna.

Po vsakem sporočilu je bilo stanje v BiH težje. Brez konkretne akcije in kaznovanja odgovornih bo tudi tokrat isto, le da smo zdaj prišli do stanja, v katerem je nova vojna postala izvesna in realna možnost. Če do tega pride, se bo spet mogoče pozivati k dvigu zaupanja in dialogu, s tem da tudi Evropa ne bo ista.