Politične elite in državljani Bosne in Hercegovine pred izbiro: ali "konstituentnost" ali EU

Piše: Prof. dr. Hazim Bašić, član Predsjedništva Kruga 99

Najnovejše poročilo Evropske komisije (EK) o Bosni in Hercegovini za leto 2025 ne prinaša nič nepričakovanega, nič novega, kar bosansko-hercegovinska javnost že ne doživlja. Na samem začetku poročila, ki obsega sto strani, Komisija v zvezi z razvojem demokracije ugotavlja, da Bosna in Hercegovina nima ne funkcionalnega ustavnega okvira ne volilnega sistema, ki bi zagotavljal politično enakost državljanov.

Ta ugotovitev je ključni del Poročila za Klaster 1 (Osnovni procesi pristopa), kjer piše: 'Splošni okvir za izvedbo volitev zahteva znatne reforme. Potrebne so ustavne reforme, da bi se zagotovila politična enakost in nediskriminacija vseh državljanov. Zagotoviti je treba celovitost volilnega procesa v skladu s priporočili mednarodnih organov. Politične stranke morajo spoštovati neodvisnost Centralne volilne komisije (CIK)'.

V pičlih nekaj stavkih EK razgalja dejstvo, da Bosna in Hercegovina še vedno ni država enakih ljudi, temveč sistem oblasti etničnih elit, ki demokratične principe razumejo kot grožnjo lastni moči.

Od Bosne in Hercegovine se zahtevajo ustavne reforme, ki bodo vsem državljanom omogočile enako pravico voliti in biti voljen. To ni tehnično vprašanje, temveč bistven test politične volje in poguma političnih elit. Pet sodb Evropskega sodišča za človekove pravice že vrsto let služi kot ogledalo hinavščine domačih politikov: vsi prisegajo na Evropo, a nihče noče spremeniti sistema, ki jim zagotavlja etnični monopol.

K temu je treba dodati še prvostopenjsko sodbo v primeru "Kovačević proti Bosni in Hercegovini", v kateri je bil po obravnavi bistva podan predlog za odpravo ustavne diskriminacije glede aktivne volilne pravice (čeprav je bil ta sodni proces pod sumljivimi okoliščinami ustavljen na Velikem senatu tega sodišča, zaradi domnevno procesnih razlogov).

Medtem ko EU govori o enakosti, domači voditelji vztrajno branijo 'konstituentnost' kot svetinjo. V sodobni Evropi pa 'konstituentnost' narodov ne more biti nad enakostjo državljanov. Enakost državljanov je meja med 'etnično' demokracijo in evropsko civilizacijo.

Komisija opozarja, da je treba 'izboljšati celovitost volitev v BiH'. Za to diplomatsko formulacijo se skriva sporočilo, da volitve v BiH niso dovolj poštene. Od lažnih volivcev, netransparentnega financiranja strank, popravljanja volilnih rezultatov do političnega pritiska na CIK, vse to ustvarja podobo sistema, v katerem stranke nadzorujejo institucije, ne pa obratno.

Evropska komisija natančno diagnosticira tudi slabost državnega parlamenta, ki je bolj statist, ne pa motor političnega življenja. Zloraba razpoložljivih mehanizmov veta je praktično ustavila sprejemanje zakonov, medtem ko je parlamentarni nadzor nad izvršno oblastjo simboličen.

V Poročilu piše: 'Parlament lahko svoje pristojnosti uresničuje le delno učinkovito. Zakonodajna dejavnost je zmanjšana. Nadzor nad izvršno oblastjo je prav tako ostal šibek'. To je dejansko opis političnega sistema, v katerem se institucije poskušajo spremeniti v kulise, odločitve pa se sprejemajo v ožjem krogu partijskih voditeljev, praviloma zunaj državnih institucij. Parlamentu se poskuša odvzeti moč, državljanom pa zaupanje v kompetentnost in učinkovitost institucij.

Še posebej pomembno je sporočilo EK oblasti v entiteti RS. Evropska komisija eksplicitno navaja, da je 'Narodna skupščina RS sprejela zakone v nasprotju s pravnim in ustavnim redom, ki jih je nato razveljavilo Ustavno sodišče BiH' (in po mednarodnem pritisku je te zakone suspendirala tudi sama Narodna skupščina). Ta del poročila ni zgolj ugotovitev, temveč politično opozorilo, da vsaka dejavnost, ki spodkopava ustavni red BiH, ni le oddaljevanje države od Evropske unije, temveč tudi grožnja stabilnosti. Ker je EU v osnovi mirovni projekt, evropska pot in secesionizem ne moreta biti v isti sapi.

Ko se priporočila iz Poročila primerjajo z dejanskim stanjem v BiH, se formalno ugotovi, da je Ustava diskriminatorna, da je volilni proces podvržen manipulacijam, da je šibka kontrola izvršne oblasti s strani Parlamentarne skupščine in da entitetne institucije odprto kršijo državno Ustavo. Bosna in Hercegovina še vedno bolj deluje po pravilih stabilokracije, ne pa po standardih evropskih demokratičnih družb.

Evropska komisija od Bosne in Hercegovine ne zahteva nemogočega, ne zahteva, da postane popolna, temveč da postane normalna država. Da se zakoni spoštujejo. Da so volitve poštene. Da ima parlament moč. Da nihče ni nad Ustavo. Da imajo vsi ljudje enake pravice. V tem smislu nam morajo tudi oni aktivno pomagati pri ustavnih reformah.

Po drugi strani, dokler bodo domače politične elite delale na ohranjanju statusa quo, na ohranjanju moči, ne pa na krepitvi institucij, bodo prihodnja poročila EK podobna.

Priporočila iz prihodnjih poročil bodo opozorilo, da s svojim sedanjim pristopom k integracijam ne bomo prevarali bruseljske administracije. Naš sedanji pristop pa lahko povzamemo v sporočilo: članstvo hočemo, a ne pravil, po katerih živi Evropa.