Politična seksualnost pri Bošnjakih

Osnova vsake družbe je moral, zlasti tistih, ki v oblasti odločajo o usodi ljudi in države. Te dni smo znova dotaknili dna tega političnega morala v dveh primerih. Seksualnost v bošnjaški politiki je zelo raznolika. Imeli smo priložnost videti pogovor tistega krajiškega mačorja, ki ženski osebi ponuja službo za spolni akt. Stvar je, domnevno, bila pred petimi leti, on pa še danes trdi, da se je samo šalil. Ponudbo je dal na dolžnosti in to, kar je izrekel, je bilo ponižujoče za žensko nasproti. Krajiški mačor ni pomemben, če se ve, da je bošnjaška politična seksualnost že zdavnaj ušla izpod nadzora in postala običajna v delovanju tukajšnjih večinoma primitivnih oblastnikov.

Predstavljajmo si propagiranje nacionalnega projekta: Sto tisoč spolnih aktov za prav toliko delovnih mest. Moral je javna stvar, zlasti ko je uničen.

Recimo drugi, vzporedni primer: Letos se Nobelova nagrada za književnost ne bo podelila zaradi spolnega škandala in to moža predsednice Akademije. Predsednica Akademije je odstopila, pridružilo pa se ji je še nekaj članov.      

Kje je naš moralni odgovor? Primer krajiškega mačka kaže, da ne obstajajo nikakršni kriteriji, s katerimi se vstopa v politične vode. Država smo, v kateri se tudi od čistilk in vratarjev zahteva znanje tujega jezika, od politikov pa se ne zahteva nič. Celo potrdilo o duševnem ali mentalnem zdravju ne. Nekoč se je govorilo, da bi bilo treba preveriti mentalno zdravje politikov pred kandidiranjem za določeno funkcijo. Res je, tega ne počnejo niti v razvitih in demokratičnih družbah, vendar se BiH zdi pravo mesto za takšne preglede. Ker ta država ne more napredovati brez moralnih norm in jasnega političnega morala. Politika mora pokazati skromnost, poštenje in požrtvovalnost, ne pa kot doslej, napihnjenost, bahatost in korumpiranost vsake vrste. Že zdavnaj ležerno gledamo na javni nemoral politikov in se obnašamo, kot da je to normalno. Podlo smo sprejeli to porazno javno laž in ji še ne napovedujemo vojne. Švedska in druge civilizirane države so od nas oddaljene tri naša življenja.           

Politika je vir večine naših težav. Prav danes, 11. maja, je bilo objavljeno, da bodo predstavniki 14 političnih strank podpisali v Parlamentarni skupščini BiH protokol o sodelovanju za poštene in fer volitve. Cilji tega protokola so onemogočanje manipuliranja z voljo volivcev pred, med in po koncu volilnega procesa. Kar ni v volilnem zakonu BiH, se mora dogovarjati in podpisovati. 

Kaj smo imeli doslej? Imamo volilni zakon, ki samo od novinarjev elektronskih medijev med kampanjo zahteva poštenje, nepristranskost, uravnoteženost v poročanju in profesionalizem. V volilnem zakonu BiH se od strank in političnih kabadahijev v kampanji ne zahteva nič podobnega.

Kazenski zakonik BiH jasno in natančno obravnava javne nastope: „Strankam ni dovoljeno uporabljati jezika, ki bi koga lahko napeljal ali spodbudil k nasilju ali širjenju sovraštva...“. „Kdor javno izziva ali razpihuje nacionalno, rasno ali versko sovraštvo, razdor ali nestrpnost med konstitutivnimi narodi in ostalimi v Bosni in Hercegovini...“ in „kdor to kaznivo dejanje stori z zlorabo svojega položaja ali pooblastil, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.“

Zahvaljujoč nepopolnemu volilnemu zakonu BiH se s širjenjem sovraštva in strahu – dobivajo volitve. Vemo za številne primere političnega izražanja sovraštva, vendar ne vemo, da bi bila zahtevana kakršna koli odgovornost takšnih politikov. Tožilstva že zdavnaj ne delajo, kar morajo, in se ne držijo predpisanega „načela legalnosti kazenskega pregona“.

Prav zato imamo na sceni nekaznovane javne laži in cesarstvo dvojnega morala. In jim še ne napovedujemo vojne.