Politična modrost je zahtevala sprejetje proračuna BiH, kritikov v Gibanju za državo ni bilo

Piše: Ernad Metaj

---

Velika pompa se je dvignila po sprejetju proračuna institucij BiH za leto 2022. Činjenica, da bodo volitve potekale, je naredila svoje, zato so se politiki, celo tisti, ki se ne bodo odrekli povečanju lastne plače, potegovali za obsodbo strank, ki so s svojimi glasovi podprle proračun. Vsi so se prijeli resnično, ča nepotrebno in neupravičeno povečanje plač politikov za 500 KM, pri tem pa pozabljajo, da je BiH po dveh letih prvič dobila proračun.

Racionalizem je tokrat premagal populizem in naj bo tako, proti plačam politikov obstajajo načini za boj. Prav ima poslanec DF Zlatan Begić, ko trdi, da bi bili enako, če ne celo bolj, na udaru kritik, če bi institucije BiH še naprej ostale v finančni blokadi.

Tistim, ki “kurijo ognje”, je Begić sporočil, naj najprej razmislijo, saj brez sprejetja proračuna ne bi bilo upravičenega povečanja plač državnim in mejnim policistom, vojakom, uslužbencem UIO ter osebju institucij BiH, ki že leta prejemajo najnižje plače med proračunskimi uporabniki v BiH. Upravičenih protestov ogroženih uslužbencev kritiki večinoma niso podprli. Ne smemo pozabiti, da so s proračunom načrtovana sredstva za izvedbo volitev.

Ni vse predvolilna kampanja, odgovorni politiki morajo skrbeti tudi za obrambo države. BiH se ne brani le s populističnimi gesli, še posebej ne s strani tistih politikov, ki so desetletja na proračunu in ki so redko ali nikoli protestirali proti povečanju privilegijev, ki jih sami izkoriščajo, medtem ko so plače ostajale enake.

Strinjali bi se lahko z neodvisnim poslancem v Parlamentu BiH Zlatkom Miletićem, da v parlamentih obstaja “banda pohlepnežev”, ki jo je treba kaznovati. Ali bo njegova kazenska ovadba obrodila sadove, je odvisno predvsem od pravosodja, a zagotovo je mogoče njihovo kaznovanje na volitvah. Pred nekaj meseci je večina današnjih kritikov obsojala blokado državnih institucij in nepripravljenost sprejeti proračun.

Iskrenost kritikov, pa tudi tistih, ki so bili pripravljeni sprejeti kritike zaradi podpore proračunu, je mogoče zelo hitro preveriti. Napovedani so predlogi sprememb zakonov, tudi Ustave BiH, ki urejajo povečanje plač izvoljenih funkcionarjev. Glede na to, da je delegatka iz Doma narodov HDZ Marine Pendeš izpostavila pripravljenost te stranke, da sodeluje pri tem, se krivica lahko hitro in enostavno popravi. Hitreje in enostavneje, kot bi bilo, če bi z vlaganjem amandmajev na proračun dali opravičilo HDZ in SNSD, da še naprej držijo državo v finančni blokadi.

Boj za državo se ni končal. Sledi volilni boj, zato je pomembno povedati, da bi bilo za Damirja Arnauta iz Naše stranke veliko bolj pametno, da pozove ljudi iz RS, naj podprejo Gibanje za državo kot edino alternativo nacionalizmu v tem entitetu. Odnos do države se namreč meri tudi s tem, da obstaja vrsta političnih subjektov, kot je Naša stranka, ki nimajo nobenih ambicij v RS. Država se ne ustvarja le na tretjini njenega ozemlja. To je veter v jadra politikam, ki so si zastavile cilj razdeliti državo. Tokrat se odločilen boj za BiH bije v RS, tam pa poleg Naše stranke v Gibanju za državo ni niti NIP-a, kamor je iz SDA prestopil Denis Zvizdić, in ki tako neposredno gre na roko politikam SNSD in HDZ. Za državo je včasih treba “progutati žabo”, a obstajati mora tudi odgovorna opozicija, ki se zaveda trenutka, v katerem živimo.