Politična kuhinja HDZ-SDA: Odpis dolgov bolnišnicam preko hrbtov državljanov

Zdravstveni sektor v Federaciji BiH je zadolžen neverjetnih 370 milijonov mark. Od tega zneska 107 milijonov KM dolguje, po izjavi direktorja Anteja Kvesića, Univerzitetna klinična bolnišnica Mostar, medtem ko je dolg Univerzitetnega kliničnega centra Sarajevo po trditvah direktorice Sebije Izetbegović 100 milijonov KM.

Dva klinična centra, eden v zahodnem delu Mostarja, drugi v Sarajevu, skupaj po različnih osnovah dolgujeta 207 milijonov KM!

Naraščajočih dolgov nihče ni reševal, kar se je močno odrazilo in se vse bolj odraža na celotnem zdravstvenem sistemu. Največjo ceno vsega na koncu plačajo pacienti, ki jim redno od njihovih plač odtegujejo zajeten znesek za zdravstveno zavarovanje.

Na primer, samo v Kantonu Sarajevo ima Zavod za zdravstveno zavarovanje proračun 350 milijonov KM, storitve od zdravstvenih domov do UKCS pa niso na nivoju, čaka se mesece na nekatere preglede, pacienti sami kupujejo zdravila, celo povoje in gaze, ko gredo na bolnišnično zdravljenje.

V zadnjih dneh se je aktualizirala zgodba o odpisu dolgov zdravstvenih ustanov v Federaciji, ki jo je že maja lani sprožila in poslala Federalni vladi Skupščina Hercegbosanskega kantona (Livanjski kanton), v kateri večino sestavljajo poslanci HDZ BiH.

Leto dni kasneje se vodstvo Doma narodov Parlamenta FBiH na čelu s predsednico Lidijo Bradaro odpravi na obisk, najprej mostarske, nato pa še sarajevske klinike. Nesporno je, da je zdravstvo v Federaciji v kaosu in pred kolapsom. Nesporno je, da obstajajo tudi ogromni dolgovi. Prav tako je treba nujno izvesti reformo zdravstva, vendar očitno po potezah, ki se vlečejo zadnje mesece, ni ne R od reform.

Ali pa so tisti, ki bi to morali delati, skrajno nekompetentni, da ne vedo, kje začeti, ali pa je končni cilj izključno, da se pod plaščem reforme zdravstva odpišejo dolgovi bolnišnicam v Mostarju in Sarajevu.

Federalni parlament naj bi v prihodnjem obdobju imel tematsko sejo, na kateri bi obravnavali pobudo za odpis dolga.

Kako naj sploh izvedejo to, kar so si zamislili tisti, ki so si to zgodbo izmislili, ko je situacija s proračuni na vseh ravneh oblasti, še posebej v FBiH, katastrofalna.

Sledijoč logiki, bi najprej Poročna uprava, Finančna policija in druge pristojne institucije temeljito pregledale vse finančne poročila zdravstvenih ustanov v FBiH, vključno z mostarsko in sarajevsko bolnišnico, ter ugotovile dejansko stanje dolgov in po kakšnih osnovah se dolguje.  

Po ugotovitvi dejanskega stanja se vstopi v strukturo dolga. Koliko na primer UKCS dolguje na podlagi davkov in prispevkov, koliko dobaviteljem, tretjim osebam itd.

Vlada FBiH v tem primeru lahko izvede odpis dolga samo, ko gre za davke in prispevke, kar pomeni, da se bo poseglo v že tako izpraznjen proračun in izvedlo plačila Fondu PIO/MIO.

Vlada ne more izvesti odpisa dolga, kot je očitno načrtovano v političnih centrih moči, ko gre za dobavitelje ali tretje osebe. To bi pomenilo, da bi vsi ti tožili Vlado in dobili primere na sodišču, če bi se to zgodilo.  

Če bi se Vlada vseeno odločila, ker je očitno močan pritisk s strani HDZ BiH, ki se mu SDA rada pridruži, da odpiše dolgove tudi dobaviteljem in tretjim osebam, bi se v tem primeru Vlada, ki prevzame obveznosti nase, morala dodatno zadolžiti z najemom kreditov, da bi plačala dolgove zdravstvenih ustanov.

Vse, kar je načrtovano, je nemogoče brez predhodne ugotovitve novega zakonskega okvira, s katerim bo to pereče vprašanje opredeljeno.

Kakorkoli že bo, Vlada ali Parlament FBiH ne moreta storiti ničesar samo na podlagi odločitve o odpisu dolgov. Vendar pa je zaskrbljujoče, da vse gre preko hrbtov državljanov po ne vem kolikokrat.

Enkrat so plačali prispevke za zdravstveno zavarovanje, v zameno pa ne dobijo skoraj niti minimuma zdravniških storitev in pomoči, ter se vse več tistih, ki imajo denar, obrača na zasebne klinike.

Nato drugič, če Vlada odpiše dolgove zdravstvenim ustanovam v segmentu neplačanih prispevkov in davkov, kar bo storila seveda iz proračuna, ki se polni iz žepov državljanov.

In tretjič, če se sprejme politično motivirana odločitev, da se vsi dolgovi odpišejo (ne glede na strukturo) ter se Vlada ponovno zadolži s kreditom. Obrni, vzemi, državljani bi trikrat plačali zdravstvene storitve in nihče jih ne bi, kot do sedaj, vprašal za nič.

Pri tem nikoli ne bi izvedeli, kdo je odgovoren za nabrane dolgove, kdo je nezakonito jemal njihov denar, kako se je zapravljal za plače, nameščali so se razpisi... niti ne bo, kot kaže, nihče nikoli kazensko odgovarjal od leta 1996 naprej za zapravljanje denarja v zdravstvenem sektorju, za katerega storitve se krepko plačuje.

A imena tistih, ki so v zadnjih dveh desetletjih, ko so nastali največji dolgovi, in ki so sedeli v direktorskih foteljih od UKCS, preko mostarske bolnišnice do zavodov za zdravstveno zavarovanje, so znana. Če bi hoteli, bi lahko enostavno identificirali odgovorne in jih procesuirali za nezakonitosti.

Cilj ni to. Cilj je odpisati dolgove bolnišnici v zahodnem delu Mostarja in UKCS, da bi se tako Kvesiću kot direktorici Izetbegović omogočilo, da začneta z ničle, ter da bi lahko rekli, da sta odlična menedžerja.