Politiki prednjačijo pri vlaganju tožb proti novinarjem

SARAJEVO, (Patria) - Veliko število tožb zaradi obrekovanja v Bosni in Hercegovini kaže na pomanjkanje tolerance in pripravljenosti za javni dialog in kritiko v družbi BiH. Tožbe pogosto služijo kot sredstvo za obračun z novinarji, kar ima izjemno odvračilen učinek na delo novinarjev, zlasti v manjših okoljih, je bilo med drugim povedano na dvodnevnem seminarju za pravosodje in medijske akterje o zaščiti pred obrekovanjem v BiH.

Cilj seminarja, ki je potekal na Trebeviću pri Sarajevu, je izboljšati zastopanje novinarjev, urednikov in založnikov ter obrambo pred sodišči pred obtožbami obrekovanja. Delavnica je namenjena tudi izboljšanju sodne prakse in obravnavanju primerov obrekovanja na način, ki bo spodbujal 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah in uporabo standardov Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu pri zaščiti svobode izražanja.

„Ni zanesljivih podatkov o skupnem številu niti o izidih sodnih postopkov v primerih obrekovanja,“ je poudaril pravnik in medijski strokovnjak Mehmed Halilović ter dodal, da so v dosedanji uporabi veljavnih zakonov o zaščiti pred obrekovanjem v sodnih postopkih najbolj sporne začasne prepovedi objavljanja, zdravniška izvedenska mnenja ali prosta ocena nepremoženjske škode ter določanje višine odškodnine.

„V sodnih postopkih ni vedno jasna razlika med dejstvi in vrednostnimi sodbami, sodišča pa pogosto ne upoštevajo vseh okoliščin primera,“ je trdil Halilović.

Vesna Alaburić, odvetnica in mednarodna strokovnjakinja za vprašanje obrekovanja, je govorila o standardih Sveta Evrope v okviru uporabe Zakona o zaščiti pred obrekovanjem, in sicer skozi analizo ključnih sodb Sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.

„Evropsko sodišče za človekove pravice s svojimi sodbami spodbuja odgovorno novinarstvo,“ je dejala Alaburić in dodala, da je sodba v korist novinarja verjetnejša, če avtor medijske vsebine izčrpa vse načine ugotavljanja resnice.

„Če novinar opravlja intervju, ki se predvaja v živo, potem nima časa preverjati izjave sogovornika. Vendar, če bo intervju naknadno objavljen in če gre za izjavo, ki škoduje nečijemu ugledu, potem mora novinar imeti tudi stališče druge strani zaradi preverjanja informacije.“

Na delavnici je bilo govora o ugotavljanju odgovornosti za obrekovanje s položaja sodstva in uporabi 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah skozi obravnavanje primerov obrekovanja.

„V sodnih postopkih obrekovanja je iz zadevnih medijskih vsebin pogosto jasno, da ni dobrega namena,“ je poudarila sodnica Okrajnega sodišča v Sarajevu Sanela Gorušanović Butigan ter dodala, da so vseeno podlaga za izdajo sodbe dokazi, ki jih stranke predložijo na sodišču.

Elvir Padalović s portala Buka je govoril o primerih sodnih procesov zaradi obrekovanja.

„Za novinarje in medije so sodni procesi zaradi obrekovanja zelo izčrpavajoči, finančno zahtevni, novinarji pa morajo vstopati v pravne bitke in pri tem biti vztrajni,“ je ocenil Padalović.

Dvodnevno delavnico o uporabi evropskih standardov pri obravnavanju primerov obrekovanja v Bosni in Hercegovini sta organizirala Svet Evrope in Združenje BH novinarji v okviru JUFREX – skupnega projekta EU in Sveta Evrope – Krepitev pravosodnega strokovnega znanja o svobodi govora v medijih Jugovzhodne Evrope. Seminar je združil odvetnike, sodnike, medijske strokovnjake, novinarje in mednarodne strokovnjake za vprašanja obrekovanja.