Politiki niso verski dostojanstveniki: bajrame in božiće v bogomolje, skrb za državo in ljudi v institucije

Piše: Enver Išerić, pravni strokovnjak in predsednik Združenja Čuvari Bosne

Bliža se velik praznik, katoliški božič. Nato pričakujemo pravoslavni božič. To so prazniki, oziroma praznik, v katerem se slavi rojstvo Jezusa Kristusa, Isa alejhi selam/naj bo mir božji z njim. Po tem 30. marca sledi ramazanski bajram.

In ti prazniki se obeležujejo in praznujejo po vsem svetu. Vsak na svoj način in po svoji izbiri. Kajti Bog je ustvaril ljudi svobodne, da verujejo ali ne verujejo. Svobodo vere pa zagotavljajo tudi mednarodni dokumenti o človekovih pravicah.

Zagotavlja jo tudi Ustava Bosne in Hercegovine. Na kar želim opozoriti, je dejstvo, da nam (mislim na vse religije) politiki počasi, a zelo pogumno, prevzemajo vlogo verskih voditeljev in avtoritet. Organizirajo se obeleževanja verskih praznikov v institucijah sekularne države. In to tako krščanskih kot islamskih. In meni to res ni nikakršen problem.

Meni je le pod velikim vprašajem, zakaj to organizirajo ljudje, ki tega ne bi smeli početi, in vi to razumite, kakor hočete. Oziroma meni to ne moti. Toda ne moremo govoriti eno, delati pa drugo. Spomnimo se le sklepov VSTV-ja pred devetimi leti, ko je naložil sodiščem v Bosni in Hercegovini, da zaposlenim in strankam prepovejo vnašanje verskih simbolov v sodišča.

Mi pa, tako takrat kot danes, smo priča množici javnih institucij vseh ravni oblasti, v katerih so izpostavljeni verski simboli (slike svetnikov, križi in podobno, morda pa tudi kakšna levha, čeprav je nisem videl). Za vse javne institucije, ne glede na to, ali so pravosodne, zakonodajne ali izvršilne, morajo veljati enaka pravila glede tega vprašanja.

Torej, glede na to, da je Bosna in Hercegovina sekularna država, bi se moralo zelo jasno določiti, kateri verski simboli nimajo mesta v javnih institucijah. Prav tako je potrebno, da se v institucijah Bosne in Hercegovine sprejme odločitev, bodisi o odobritvi ali prepovedi obeleževanja verskih praznikov v državnih institucijah, pa tudi v institucijah vseh ravni.

Če bo obeleževanje odobreno, naj ga obeležujejo vsi in povsod. Če bo prepovedano, bo to v skladu s sekularno državo, v kateri so državne institucije ločene od vsake vere, hkrati pa zagotavlja verske svoboščine. Če bo obeleževanje verskih praznikov in postavljanje verskih simbolov v državnih institucijah odobreno, potem ne moremo trditi, da smo čista sekularna država. Toda ta naš sekularizem kvarijo politiki, ki želijo opravljati delo verskih uslužbencev, pri čemer za to niso niti najmanj usposobljeni.

Ne delajte tega zaradi politične koristi. To vse vere prepovedujejo. Če se že odločite za to, potem nas, državljane, o tem obvestite. In tudi vam samim naj bo jasno, kaj je dovoljeno in kaj ne. Potem bomo vsi skupaj praznovali vse božiće in vse bajrame. In to en dan v cerkvah in mošejah, en dan pa v institucijah. Bil bi vesel jaz in celotna družba, če bi bili tako veliki verniki, da ne bi mogli čakati na obeleževanje naših praznikov v verskih objektih, temveč bi začeli praznovati predčasno v verskih institucijah.

Če smo že na tej stopnji verovanja, od kod potem toliko korupcije v državi in njenih institucijah? Ali vernikom to ni prepovedano? Ste pozabili na božjo sporočilo: »Zaokuplja vas prizadevanje, da bi bili čim bolj premožni, dokler ne naselite grobov. In ne bo dobro, če boste tako spoznali.«

Ti dve stvari se nikakor ne združujeta. Tisti, ki obeležujejo verske praznike in se ukvarjajo s korupcijo, so dvoličneži, dvoličnost pa je hujša od neverovanja. Zato bi bilo bolje, da se izvoljeni funkcionarji ukvarjajo s tistim, za kar smo jih izvolili. Skrbite za državo in življenje državljanov. In dostojanstveno obeležujte praznike naše države.

Takrat boste pravi predstavniki in državniki. Tako pa niste ne državniki ne verski dostojanstveniki. Najhuje pa je, ko človek ne ve ne, kdo je ne, kaj je.