Policijske strukture BiH in EU v službi Dodika: 'Bežeči' ne bežijo, ampak jih mejna policija pospremi čez mejo

Napisala: Amina Čorbo-Zećo

Več kot mesec dni traja domnevna preiskava o tem, kako in ali so Milorad Dodik, Nenad Stevandić in Radovan Višković prečkali državno mejo. Da so jo prečkali, je vsem jasno. Kako je to mogoče brez reakcije pristojnih institucij, še nihče ne ve.

Celo osrednja tiralica ni resneje ovirala njihovih premikov, kar je dodatno razgalilo nemoč državnega sistema. Namesto da bi se postavljala vprašanja odgovornosti znotraj mejne policije BiH, je fokus javnosti preusmerjen skoraj izključno na Državno agencijo za preiskave in zaščito (SIPA).

V Parlamentarni skupščini BiH je le kakšen glas, kot je glas poslanca Jasmina Emrića in dela opozicije iz SDA, opozoril na vlogo direktorja mejne policije Mirka Kuprešakovića (HDZ). Kljub temu zahtevek za njegovo razrešitev nikoli ni bil vložen v formalno proceduro. Tudi Obveščevalno-varnostna agencija (OSA) ni minila brez kritik, vendar se o njej govori le mimogrede, brez dejanskega pritiska javnosti in institucij.

Kljub temu tema tega besedila niso izključno nefunkcionalne institucije, o tem je bilo že veliko povedanega in napisanega. Bistvo problema leži globlje v pogubnih političnih delitvah in dejstvu, da kljub formalni centralizaciji mejne policije BiH, vzhodni del meje dejansko nadzorujejo politike iz entitete Republika srbska.

Odgovornost za takšno stanje ne more biti pripisana le oblastem v tem entitetu, ampak celotnemu političnemu vrhu Bosne in Hercegovine. Eden najnovejših primerov institucionalnega absurda je sporazum s FRONTEX-om.

Za razliko od drugih držav v regiji, kjer FRONTEX deluje izključno v sodelovanju z nacionalnimi mejnimi policijami, bo v BiH njegovo osebje pod poveljstvom ne le mejne policije BiH, ampak tudi entitetnih in kantonalnih policijskih struktur. Ta nelogičnost spominja na že viden primer kompromisa glede sodelovanja z EUROPOL-om.

Takratni dogovor, ki ga je celo EU podprla iz pragmatičnih razlogov, tako kot ta s FRONTEX-om, je predvideval, da se Urad za sodelovanje z EUROPOL-om nahaja v stavbi na Trgu BiH, zunaj institucije, kamor naravno spada Direkcija za koordinacijo policijskih organov (DKPT). Rezultat? Neformalan delo, fragmentirana odgovornost in kadri, ki so uradno zaposleni v drugih institucijah, brez jasno urejenega statusa.

Mednarodni partnerji, ki pričakujejo enotno točko sodelovanja za EUROPOL, INTERPOL, SELEC in druge varnostne mehanizme, z razlogom izražajo zaskrbljenost. Njihov cilj pa je en sam – zaščititi svoje meje, kaj pa se bo dogajalo znotraj BiH, pa jih pravzaprav ne skrbi. Zato je skrajno neprofesionalno, da v zameno za varnost tretjih držav podpisujemo sporazume, škodljive za varnost BiH. In vse to pod pretvezo poti BiH proti Evropski uniji.

Ker podobni problemi nas neizogibno čakajo tudi pri sodelovanju s FRONTEX-om. Če izkušnja z EUROPOL-om karkoli pokaže, je to, da kompromisi, ki razbijajo institucionalno odgovornost, ne prinašajo funkcionalnosti, ampak dodaten kaos.

Zato imamo danes situacijo, v kateri mejna policija BiH ne opravlja osnovnih nalog, SIPA ignorira sodne odredbe, visoki politični funkcionarji, kot so Dodik, Stevandić in Višković, pa prosto prečkajo meje, ignorirajo zakone in dejavno delujejo na razgradnji države.

Na koncu je problem le v institucijah, ki ne delujejo, ampak v političnem sistemu, ki jim to dovoljuje in jih kot takšne podpira!