Policije v BiH so postale strankarske milice, tožilci pa odvisni od politikov!

Policije v BiH so postale strankarske milice, je izjavil Srđan Blagovčanin, izvršni direktor Transparency International BiH v odprtem intervjuju za bh. novinsko agencijo Patria (NAP). Vodja bh. oddelka najbolj znane mednarodne organizacije za promocijo transparentnosti in boj proti korupciji je ostro kritiziral bh. politične elite, jih označil za zločinske organizacije. Vendar pa se je obregnil tudi ob politično odvisnost tožilstev in vojno med policijskimi vodji, poroča NAP.

NAP: V BiH se nenehno govori o boju proti korupciji, vendar vidnih rezultatov še ni. Zakaj je tako in zakaj se vse konča pri napovedih boja proti korupciji?

BLAGOVČANIN: BiH je še vedno na začetku boja proti korupciji. V fazi smo, torej, ko je vsem jasno, da je korupcija vseprisotna, politične elite pa zločinske organizacije, na čelu s vodji političnih strank.

Glede na to, da imajo ti isti politični voditelji popolnoma neomejeno moč in nadzor nad vsemi institucijami in viri v okviru svojih etno-nacionalnih fevdov, je jasno, da se na vse načine poskušajo izogniti boju proti korupciji. To je njihov najpomembnejši interes, da zaščitijo sebe in svoje bogastvo pred procesuiranjem. Prepričan sem, da ne bodo izbirali sredstev, da bi to nadaljevali, in to je zelo nevarna situacija, glede na to, da je v tej igri vložek njihova lastna svoboda in nezakonito pridobljeno premoženje, so pripravljeni iti do konca.

NAP: Sistem odgovornih za boj proti korupciji je postavljen tako, da so tožilci na vrhu piramide. Vodijo preiskave in dejansko nadzorujejo delo policijskih agencij. Koliko je to razlog za situacijo, ki ste jo opisali?

BLAGOVČANIN: Ključni problem po mojem mnenju je popolna odvisnost tožilstev od političnih centrov moči. Seveda, ta odvisnost je večplastna in se kaže na različne načine. Videli smo, da je malo primerov, ki so bili sproženi proti visoko pozicioniranim uradnikom, končalo brez pravnomočnih sodb. Tragikomično je bilo poslušati izgovore o izginotju dokumentacije na poti med dvema institucijama, ali o pomanjkanju overjenih kopij ali o nemožnosti ugotavljanja pristojnosti.

Problem leži tudi v komunikaciji in sodelovanju med agencijami za izvajanje zakonov in tožilstvi. Vidimo, da teh dneh poteka prava vojna med policijskimi agencijami in celo med tožilstvi. Seveda, problem je tudi v samih zmogljivostih tožilstev oziroma njihovi strokovni in kadrovski usposobljenosti. Vendar pa je jasno, da je to vendarle manjši problem kot politična kontrola pravosodja.

NAP: Kaj je potrebno storiti, da bi tožilstva močneje in odločneje krenila v boj proti kriminalu in korupciji?

BLAGOVČANIN: Predvsem okrepiti položaj pravosodja, še posebej tožilstva, in odpraviti politični vpliv. Potrebno je omejiti trenutno praktično neomejeno diskrecijsko moč tožilstva, da odloča o sprožitvi ali nesprožitvi preiskav in njihovem trajanju, proti čemur ni učinkovitega in jasnega pravnega sredstva. Prav tako izboljšati sodelovanje med pravosodjem in agencijami za izvajanje zakonov.

NAP: Na žalost, skoraj vsi voditelji največjih policijskih agencij so trenutno pod kazenskimi ovadbami (vložili so jih drug proti drugemu Zubac, Selimović, Lukač), kaj lahko državljani pričakujejo v takšnih situacijah, ko imajo tisti, ki bi se morali boriti proti kriminalu in korupciji, na hrbtu dvome, da so storili kaj takega?

BLAGOVČANIN: Kot vsi lahko vidimo, trenutno v agencijah za izvajanje zakonov vlada popoln kaos. To je najboljši pokazatelj, da so vodilni ljudje v teh agencijah eksponenti političnih centrov moči in da so agencije za izvajanje zakonov v veliki meri strankarske milice. To je zelo nevarna situacija, ki lahko eskalira, še posebej z zaostrovanjem predvolilne kampanje in privede do praktično odprtih spopadov med frakcijami in agencijami, lojalnimi posameznim političnim strankam in voditeljem.

Prav tako se lahko takšne strankarske milice uporabijo proti kritikom oblasti, kot so mediji in nevladne organizacije. Vidimo, da se že delajo črne liste in seznami za odstrel. Ustvarja se ozračje linča in kaosa. Mislim, da se mora tudi mednarodna skupnost bolj aktivno vključiti v reševanje tega problema, da bi se izognili zelo verjetni eskalaciji. 

NAP: Kako ste doživeli in kako doživljate proteste državljanov, ki se še vedno odvijajo, vendar z zmanjšanim intenzitetom?

BLAGOVČANIN: Protesti so zagotovo okrepili strah vladajoče politične elite pred lastnimi državljani. Politična elita, torej vladajoče stranke, se zdaj poskušajo s kozmetičnim sprejemanjem zahtev državljanov, hkrati pa z zastraševanjem in policijsko represijo, izogniti morebitni eskalaciji protestov, do katere bo zagotovo prišlo, glede na katastrofalno ekonomsko-socialno situacijo in brutalno in sistemsko ropanje, ki ga izvajajo vladajoče stranke.

NAP: Kako realno je pričakovati, da se v BiH zgodi „primer Sanader“, ali je BiH pripravljena na kaj takega, oziroma ali obstaja volja in moč, da se takšne osebe procesuirajo?

BLAGOVČANIN: Takšno stvar je mogoče pričakovati, da se zgodi šele, ko naraste pritisk EU do te mere, da ga ni več mogoče ignorirati. TI BiH je predlagal, da se tudi za BiH naredi seznam najbolj očitnih primerov politične korupcije, ki naj bi se procesuirali, kot je bil primer v Srbiji. Takšna stvar bi zagotovo olajšala delo pravosodja in se izognila političnim konotacijam procesiranja politične korupcije, kar se tukaj sistematično dogaja.