Pogled iz Skoplja: Građanska država sa Vladom za građane

Piše : doc. dr. Zijad Bećirović, direktor Međunarodnog instituta za bliskoistočne i balkanske studije (IFIMES) Ljubljana

Te dni sem bil v Skopju in sem imel pogovore z akterji makedonske politične in javne scene. Enoglasno je mnenje, da so z prihodom Zorana Zaeva in nove Vlade Republike Makedonije sproščeni odnosi znotraj te najjužnejše nekdanje republike bivše skupne države. Optimizma ne primanjkuje in vse je pripravljeno za prepotrebno preporod Makedonije. Vtis je, da se piše nova zgodovina Republike Makedonije.

Dogajanja v Makedoniji v zadnjih treh letih predstavljajo svojevrsten unikum, saj je bil režim strmoglavljen z „svinčnikom“ na volitvah, pred tem pa je bilo vzpostavljeno močno partnerstvo z državljani skozi državljansko organiziranje v obliki t.i. pisane revolucije in pod sloganom „Združeni v različnosti“. Prav te različnosti, ki so v Makedoniji vidne na vsakem koraku, so bile nova kvaliteta na makedonski sceni, saj ste lahko bili kolikor želite Makedonec, Albanec, Turek, Rom, Bošnjak ali Srb, hkrati pa prav s temi različnostmi delovali in delali za prosperiteto Makedonije. Bukvalno, državljani so sami strmoglavili en omražen režim dvojca Nikola Gruevski in Saša Mijalkov, sicer bratrancev.

In skoraj neizbežno je vprašanje „Šta ima u Bosni?“ Ljudje v Makedoniji z veliko pozornostjo, a tudi z zaskrbljenostjo, spremljajo, kaj se dogaja v Bosni in Hercegovini. Obstaja podobnost med obema državama po mnogih vidikih, pa tudi prijateljska povezanost, ki je neizbrisna. V Makedoniji največ pozornosti od bh. politikov namenjajo Denisu Zvizdiću, predsedujočemu Sveta ministrov BiH. Verjetno je razlog v tem, da je prijatelj makedonskega premierja Zorana Zaeva in mu izkazujejo neskrito simpatijo. Vendar pa obstaja politik iz BiH, ki je med državljani Makedonije večinoma osovražen, in to je Milorad Dodik. Ne tako dolgo nazaj, oktobra 2016. leta, je Dodik poskušal vnesti nestabilnost in nemir tudi v Makedonijo. Tamkajšnje Srbe je spodbujal in nagovarjal, konkretno v makedonski občini Stare Nagoričane, proti demokratičnim silam in spremembam, oziroma je izkazoval neskrito podporo režimu Nikole Gruevskega. Celo med obiskom te občine je obljubil, da bo finančno pomagal tej občini blizu Kumanova, v kateri živi večinska srbska skupnost. Njegova podpora je bila zaman, saj je „njegova“ kandidatka poražena. Pravzaprav ne preseneča, da se prav Milorad Dodik najbolj boji makedonskega scenarija. Moramo spomniti, da obstajata dva makedonska scenarija. Prvi je scenarij Nikole Gruevskega in Saše Mijalkova, to je tisti mračni, avtokratski, za katerega se vežeta kriminal, korupcija, nacionalizem, neofašizem, in tisti drugi, svetlejši, boljši makedonski scenarij, obrnjen k skupnemu življenju in bolj izvesni prihodnosti, ki ga simbolizirata Zoran Zaev in državljani Makedonije, znan pod imenom „pisana revolucija“, ki je tudi privedel do strmoglavljenja omraženega režima.

Ko se približujejo volitve v BiH 7. oktobra letos, postaja Dodikova zaskrbljenost vse večja in bolj izrazita. Kot pravijo državljani Makedonije, jih bosanski Dodik neizogibno spominja na Gruevskega, rekel sem jim, da je to prepoznal tudi sam Dodik!

Koliko je Bosna in Hercegovina prisotna v Makedoniji, govori tudi velik interes, ki vlada v Skopju ob napovedani skupni seji Vlade Republike Makedonije in Sveta ministrov BiH v Skopju 12. marca letos. Morda je to tudi edinstvena priložnost, da vodilni možje Bosne in Hercegovine doživijo makedonsko različnost in se prepričajo, kako prav skozi enotnost v različnostih je mogoče veliko več storiti in doseči za svojo deželo. Makedonija je svež in prepričljiv primer tega. Makedonija je državljanska država in zato bi bilo koristno, da s Svetom ministrov BiH pridejo tudi posamezni člani Predsedstva BiH (vsaj predsedujoči), da vidijo, kako izgleda državljanska država pri delu in kako to dela nova makedonska Vlada, katere slogan je „Vlada za državljane“.

In zdaj nekaj o pogajanjih Makedonije z Grčijo glede spora o imenu. Gre za zgodovinski dogovor, ki je na vidiku. Oba premierja, grški Aleksis Cipras in makedonski Zoran Zaev, sta vodenje svojih držav prevzela v najtežjih trenutkih. Oba nimata hipotek in odgovornosti, zakaj to vprašanje ni bilo rešeno v preteklih 26 letih. Geografska oznaka pred imenom Makedonija lahko predstavlja kompromis za obe državi. Vprašanje identitete in jezika ni in ne sme biti predmet pogajanj. Sporočilo pogajanj je, da se lahko rešujejo tudi najtežja vprašanja, če so pravi sogovorniki, ki ne rabijo podilaziti javnemu mnenju, ampak gledajo in zagotavljajo prihodnost svojih držav in državljanov. Obe državi spadata v isti civilizacijski krog, saj so teženje Makedonije vezane na polnopravno članstvo v NATO in EU, Grčija pa je že tam.

In medtem ko pogled iz Skopja neizogibno išče primerjave, je sporočilo jasno, Makedonija hitro napreduje, medtem ko Bosna in Hercegovina stagnira ali nazaduje. Volitve so blizu. Upajmo, da bo po oktobrskih volitvah tudi BiH krenila po poteh Makedonije. Duh Makedonije in njenega premierja Zaeva je že prisoten v BiH in regiji!