Poglavnikov muftija

Pred nekaj dnevi je minilo dvajset let od smrti nekdanjega hrvaškega obrambnega ministra Gojka Šuška.

To je bil odličen povod za številne radikalno desne osebnosti na Hrvaškem, pa tudi v BiH, da se s hvalospevi spomnijo človeka, ki ga je pred haaškimi rešetkami pred zaporom rešila le smrt, skupaj z Jadrankom Prlićem in drugimi organizatorji dobro znanega Tuđmanovega projekta humanega preseljevanja prebivalstva, ki se ni ujemalo z idilično sliko zamišljenega čistega hrvaškega ozemlja.

Čeprav Gojko Šušak in Franjo Tuđman že dve desetletji nista več med živimi, je haaško sodišče s sodbo zoper šestorico iz Herceg Bosne, ki ji je poveljeval Prlić, izdalo sodbo, po kateri je za Združeni zločinski podvig odgovorno politično in vojaško vodstvo Hrvaške. Torej, tudi Šušak in Tuđman.

V sodbi ni najmanjšega dvoma, da bi Šušak in Tuđman, če bi bila živa, danes skupaj s Prlićem, Petkovićem, Stojićem in drugimi preživljala čas v prostorih haaškega ali drugega evropskega zapora.

Dvajseto obletnico Šuškove smrti so obeležili s predvajanjem dokumentarnega filma „Gojko Šušak – zmagovalec iz sence“, v katerem o pokojnem hrvaškem obrambnem ministru z najlepšimi besedami govorijo zvezdniki prvega ešalona hrvaške nacionalistične desnice, kot so Miroslav Tuđman, Davor Domazet Lošo, Ljubo Ćesić Rojs, Ante Beljo, Momir Žužul in drugi.

Skupaj z njimi je v prvo vrsto stopil tudi nekdanji zagrebški mufti Šefko Omerbašić, ki si ni mogel privoščiti, da bi Šuškove vojne zasluge pripisovali le Ćesiću in Loši. Mufti se je potrudil, da jih je presegel in Šuška opisal kot mesijo, ki ga je osebno bog poslal na zemljo, da bi vzpostavil red in mir med ljudmi.

- Gojko Šušak je kot obrambni minister veliko pomagal BiH, oziroma Bošnjakom. Pogosto je polovico orožja delil za HVO in Armijo BiH. Obstajajo priče, ki so še žive in so to orožje prejele – pravi mufti.

Res je, da je Šušak orožje polovil, ne sicer pogosto, ampak je bila to običajna praksa, vendar ne zato, ker bi bil človek, ki z sosedom deli zadnji kos kruha, temveč je šlo za čisto ropanje. Namreč, orožje za potrebe Armije BiH in obrambo BiH pred agresorjem je moralo potovati čez ozemlje pod nadzorom HVO-ja, zato so Šuškovi sledilci zasegli polovico tega orožja kot del nekakšne izsiljevalske taktike.

In medtem ko večina domačih in tujih poznavalcev razmer med vojno v BiH Gojka Šuška šteje za najbolj odgovornega in idejnega tvorca preganjanja Bošnjakov iz Hercegovine, ga mufti Omerbašić šteje za zelo korektno osebo.

Nadalje Omerbašić poudarja, da je na Hrvaškem zatočišče našlo okoli 200.000 beguncev iz BiH, ter da so imeli boljši tretma kot tisti, ki so odšli v Avstrijo ali Nemčijo, Šušak pa jim je osebno pomagal nekaterim.

To ni prvič, da Šefko Omerbašić predstavlja megafon hrvaške nacionalistične desnice. Odprto je stopil na stran nekdanjega ministra za kulturo Zlatka Hasanbegovića, potem ko se je ta podal v verbalno vojno proti antifašističnim vrednotam in antifašistični hrvaški preteklosti.

Omerbašić se je takrat pohvalil, da je osebno poslal Hasanbegovića kot svojega odposlanca na Bleiburg, kjer se sredi maja vsako leto zbere na desettisoče simpatizerjev ustaškega gibanja in zločinske Pavelićeve NDH, da pod krinko izkazovanja spoštovanja hrvaškim žrtvam, žalujejo za poraženim ustaškim režimom.

Očitno obstaja neka skrivna vez med muftijem Omerbašićem in hrvaško desnico.