Opominjanje na roke iz Briselskega sporazuma: Čović nervozen, volilne reforme ni, dokler se ne oblikujejo vse ravni oblasti

Napisala: Amra Vrabac

Sporazum ‘Politični dogovor o načelih zagotavljanja funkcionalne Bosne in Hercegovine, ki napreduje na evropski poti‘ , ki so ga 12. junija 2022. v Bruslju sprejeli politični voditelji iz BiH, še vedno ne more biti implementiran, še posebej v delu reforme volilnega zakona, dokler se ne oblikujeta še zadnji dve vladi, in sicer v Hercegovaško-neretvanskem kantonu in Kantonu 10 (Livno).

V sporazumu, ki se mu je naknadno pridružil predsednik HDZ BiH Dragan Čović, ker je zavračal sodelovanje na sestanku z Željkom Komšićem in je ostal v hotelski sobi, je jasno navedeno, da bodo voditelji političnih strank nujno in najkasneje v roku šestih mesecev od oblikovanja vseh organov sprejeli: Zakon o Visokem sodnem in tožilstvu Bosne in Hercegovine (VSTV) in Zakon o sodiščih; Zakon o preprečevanju nasprotja interesov; Zakon o javnih naročilih; volilne reforme in tiste omejene ustavne reforme, ki so potrebne za zagotovitev polne uskladitve s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, priporočili Beneške komisije ter priporočili OVSE/ODIHR in GRECO.

Zdaj je jasna Čovićeva nervoza in naglica, saj je že večkrat postavil roke za oblikovanje vlade HNK. Vendar pa so tudi zadnji pogovori, na katerih HDZ sploh ni sodeloval, doživeli polom.

Čeprav bi HDZ BiH, ki ima 11 poslancev, lahko oblikoval oblast s SDA in NES, ki imata osem poslancev, ob podpori še enega poslanca, je oblikovanje oblasti v slepi ulici. Poskus oblikovanja oblasti v tem kantonu, kot je na ravni FBiH in Sveta ministrov BiH, ni realen. SDP in NIP s štirimi glasovi v Skupščini HNK nimata kapacitete, da bi bila edina partnerja HDZ BiH. Za oblikovanje vlade HNK je ključen HDZ 1990, ki ima tri poslance. Prav njihov vabilo na sestanek je HDZ ignoriral. Vendar pa se to lahko obrne proti Čoviću, saj bi s štirimi glasovi v Predstavniškem domu Parlamenta FBiH HDZ 1990 in HNP lahko bili odločilni pri glasovanju zaradi tesne koalicijske večine.

Sicer pa koalicija v FBiH deluje po principu ‘kjer je veliko babic, je skregan otrok’, zato se točke dnevnega reda zelo pogosto umikajo zaradi vprašljive večine, zadnja je bila z rebalansom proračuna FBiH prav zaradi zavrnjenih amandmajev HDZ 1990, ki ni želel podpreti rebalansa, zato je Nikšić umaknil predlog.

Čeprav sta Dragan Čović s svojimi koalicijskimi partnerji Miloradom Dodikom in predstavnikom trojke Nerminom Nikšićem določila sestavo delovne skupine za spremembo volilnega zakona, je težko pričakovati, da bodo na tem zakonu kaj storili, dokler državna oblast najprej ne sprejme zakonov, ki jih je kot prednostno postavila EU.

Državna koalicija že trpi kritike zaradi določenih predlaganih zakonskih rešitev, kot je Zakon o VSTV, nekateri pa še niso v postopku.

Čović, Dodik in Nikšić so napovedali za 22. avgust sprejetje niza zakonov iz 14 prioritet EU, vendar je očitno, da volilna reforma ne more biti prednostna naloga brez oblikovanja oblasti na vseh ravneh.

Glede na priporočila, da se v volilnem letu ne spreminja volilni zakon, to pomeni, da je političnim voditeljem ostalo le še nekaj mesecev za poskus dogovora o volilnem zakonu. Upamo, da tokrat visoki predstavnik Christian Schmidt ne bo podal rešilnega pasu Draganu Čoviću in HDZ, kot je to storil ob volilni noči, pa tudi z začasno ukinitvijo Ustave FBiH za en dan in odvzemom glasu podpredsedniku FBiH Refiku Lendi, s čimer je omogočil izglasovanje vsiljene oblasti.