PODPIRAJO GA ŠIROKE MASE Džananović: Zanikanje genocida je postalo globoko zakoreninjeno v ključnih institucijah RS in v Srbiji

SARAJEVO, (Patria) - V zadnjih 31 letih je relativizacija zločinov in zanikanje genocida nad Bošnjaki zajela vse sfere in oblike srbskega establišmenta. S spremembo Kazenskega zakonika BiH, ki prepoveduje zanikanje genocida in poveličevanje obsojenih vojnih zločincev, se izvajanje teh pojavov ni ustavilo.

To je na svojem Facebook profilu zapisal Muamer Džananović, znanstveni sodelavec Inštituta za raziskovanje zločinov proti človečnosti in mednarodnega prava Univerze v Sarajevu.

Po agresiji, navaja Džananović, se je zanikanje genocida nadaljevalo skozi akademske, kulturne, družbene in druge oblike. Kar je vidno, je, da je zanikanje genocida postalo globoko zakoreninjeno v ključnih institucijah znotraj bosanskohercegovskega entiteta RS in znotraj Srbije ter da ga podpirajo široke množice.

- Zanikanje zločinov in genocida se je dejansko začelo že v času, ko so bili zločini storjeni. Na tak način stopnjo zanikanja genocida opisujejo tudi svetovni teoretiki, kot je Gregory Stanton, dokazi, da imajo prav, pa je zgodovina zanikanja genocida nad Bošnjaki.

Od leta 2020 poročila o zanikanju genocida v Srebrenici, ki jih objavlja Spominski center v Srebrenici, so v obdobju od 1. maja 2020 do maja 2022 identificirala več kot 900 javnih zanikanj genocida, predvsem v Srbiji, Črni gori in entiteti RS.

Gre za zanikanje, ki ga izvaja tudi politični vrh Srbov v Srbiji in Bosni in Hercegovini, med zanikovalci pa so predsednik Srbije Aleksandar Vučić, predsednica vlade Srbije Ana Brnabić in predsednik RS Milorad Dodik. Med ostalimi so Aleksandar Vulin in številni drugi.

Prav tako ne gre le za zanikanje genocida v Srebrenici, ampak na primer tudi za zanikanje pokola na Markalah in Tuzlanski kapiji. Ustvarjene so bile celo rekonstrukcije dogodkov z namenom dokazovanja, da srbska vojska ni storila teh zločinov - sporoča Džananović.

Pomembno je poudariti, nadaljuje v svoji Facebook objavi, da se je zanikanje zločinov in pokolov, storjenih v Sarajevu, začelo že med samo agresijo - Radovan Karadžić je javno med agresijo na paljanski televiziji predstavil, na kakšen način je treba izkrivljati resnico.

- V kontekstu storjenih zločinov v Sarajevu je rekel: "To vemo in to moramo povedati muslimanskemu ljudstvu, in končno, ko se bo vse umirilo, bomo sodili nekatere ljudi, ki so to počeli; ki so bombardirali Sarajevo - muslimani z muslimanskim orožjem, ki so podtikali eksplozive po sarajevskih ulicah, da bi pobili lastno ljudstvo in da bi obtožili Srbe. Ta stvar je že razkrita, vsi na svetu se smejijo. Ko na primer pride kakšen velikodostojnik, potem pa... kakšen minomet udari po predsedstvu - vsi se smejijo. Vsi vedo, da je to šov" - spominja Džananović.

Navaja, da je prvi znani primer zanikanja in vodenja z očitno pripravljeno strategijo relativizacije zločinov pokol v sarajevski ulici Vase Miskina, kjer je bilo 27. maja 1992 v vrsti za kruh ubitih 26 in ranjenih 108 civilistov.

- Takrat so srbski mediji poročali, da gre za "miniranje" in "samoobstreljevanje" s strani bosanskohercegovskih oblasti. Na tak način je poročal beograjski Politika 28. junija 1992 v članku z naslovom "Ulice so bile minirane", v katerem nekdanji polkovnik JNA Milorad Cvijović navaja, da ulica ni bila obstreljevana, ampak da je bila podtaknjena eksplozivna naprava - pravi Džananović.

S prej naštetimi "argumenti", poudarja Džananović, se je Karadžić branil pred Mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu v kontekstu zanikanja lastne odgovornosti in zanikanja odgovornosti VRS za storjene množične zločine med obleganjem Sarajeva.

- Revizionistična matrica, pripravljena v času storitve zločinov, se je ohranila do danes. Najboljši primer je "argumentacija", s katero se poskuša odstraniti odgovornost z Novaka Đukića, obsojenega vojnega zločinca za zločin na tuzlanski "Kapiji".

Tako kot v beograjskem Politiki junija 1992 se na isti matrici v zadnjem času na poligonih v Srbiji organizirajo eksperimenti, s katerimi se poskuša zanikati odgovornost srbske vojske za izstrelitev izstrelkov in možnost, da je od istega ubitih in ranjenih toliko civilistov na "Kapiji". Ti kvazieksperimenti so vir podatkov za objavljanje revizionističnih dokumentarnih filmov in knjig - zaključuje Džananović.