Podpora Slavenu Kovačeviću: Državljanska izbira proti politiki 'legitimnega predstavljanja'

Piše: Azra Zornić

V kontekstu predvolilnih dinamik v Bosni in Hercegovini je javna razprava, sodeč po dosedanjih kandidaturah, marginalizirala dva temeljna vidika, ključna za sam obstoj in prihodnost države. Predvsem je nujno demistificirati eno največjih zablod etnonacionalistične politike, ki namerno širi napačno razumevanje volilne pravice.

Najprej je pomembno natančno opredeliti naravo volilne pravice za Predsedstvo BiH. Po veljavni ustavni in volilni ureditvi volivci v Federaciji Bosne in Hercegovine volijo člane Predsedstva iz vrst bošnjaškega in hrvaškega naroda, medtem ko volivci v Republiki Srpski volijo člana iz vrst srbskega naroda. Ključna dejstva, ki se prikrivajo, so torej, da Ustava Bosne in Hercegovine ne pozna institucije „bošnjaškega“ ali „hrvaškega“ člana, temveč izključno „člana Predsedstva iz vrst Bošnjakov“, oziroma „iz vrst Hrvatov“. Ta razlika ni semantična, temveč bistvena. Odpira prostor za državljansko politiko, saj lahko vsak volivec v Federaciji BiH, ne glede na svojo nacionalno opredelitev, svoj glas odda kandidatu iz vrst kateregakoli od teh dveh konstitutivnih narodov. Kot državljanka, ki se zavzema za zaščito človekovih in državljanskih pravic, imam prvič možnost podpreti „edinega dokazanega borca za te pravice“, osebo, ki je svoj boj za enakopravnost vseh državljanov že začela pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

V situaciji, ko je država, zahvaljujoč kroničnim blokadam in vetu etnonacionalističnih strank, ekonomsko, socialno in politično degradirana pod mejo vzdržnosti, se njihove kampanje gradijo na segmentarnem principu „vsak naj glasuje za svojega“. Njihov cilj ni sistemsko izboljšanje stanja, temveč ohranjanje patoloških struktur, ki omogočajo osebno materialno korist na vseh ravneh oblasti.

V tem smislu se analiza zmanjša na dva ključna imperativa:

Prvič, doseganje ugodnega razmerja političnih moči. Za delovanje države je bistvenega pomena doseči konstelacijo 2:1 v korist prodržavnih programov in programov, usmerjenih na državljanske pravice. Vsaka kandidatura, ki implicitno sprejema vstop HDZ v Predsedstvo kot normalno politično dejstvo, dejansko legitimizira nadaljnjo paralizo države. V scenariju, v katerem sta HDZ in SNSD hkrati člana Predsedstva, postane vsaka možnost vpliva na imenovanje predsedujočega Sveta ministrov v korist države BiH iluzorna.

Drugič, zavestna izbira med dvema nasprotujočima si vizijama. Vprašanje, ki se postavlja pred volivce, je, ali bomo imeli v Predsedstvu osebo, ki bo z orodji zunanje politike lobirala za implementacijo sodbe „Zornić“ in drugih sodb ESČP, ter s tem delala na izgradnji državljanske države? Ali bomo s podporo neartikuliranim kandidaturam, ki jih vodijo osebne ambicije, dovolili, da to ključno mesto zasede kader HDZ, čigar politični program temelji na ideji „legitimnega predstavljanja“ in suverenosti konstitutivnega naroda, kar neposredno ogroža ozemeljsko celovitost države?

Vendar bi bila ta analiza nepopolna brez obravnave tretjega, morda celo najpomembnejšega dejavnika: samih državljanov Bosne in Hercegovine. Več kot tri desetletja se prevladujoči politični narativ hrani na naši kolektivni apatiji in zgodovinsko nizki volilni udeležbi. Ta pasivni odnos je etnonacionalističnim elitam omogočil utrditev oblasti in transformacijo države v njihovo zasebno last. Čas je, da se prebudimo iz tega hibernacijskega sna. Vsak glas, ki ostane neizkoriščen, ni nevtralen akt; je v bistvu glas zaupanja tistim, ki nas vodijo v propad. Te volitve je treba spremeniti iz rituala nepomembnosti v dejanje kolektivnega zavedanja in prevzemanja odgovornosti.

Ta poziv k prebujenju se še posebej nanaša tudi na diasporo. Milijoni državljanov Bosne in Hercegovine, ki živijo in delajo zunaj njenih meja, niso gledalci, temveč bistveni del naše družbe. Njihove izkušnje v funkcionalnih demokracijah, njihova ekonomska moč in njihova čustvena navezanost na domovino jih delajo ključni dejavnik za spremembo. Vabim vse člane dijaspore, da izkoristijo svojo volilno pravico in postanejo aktivni soustvarjalci prihodnosti države, iz katere izhajajo. Njihov glas je lahko tisti odločilni dejavnik, ki prevaga na strani državljanske Bosne in Hercegovine.

Odgovor na to vprašanje določa prihodnost Bosne in Hercegovine. Zato moja podpora, hkrati pa tudi apel vsem soprejem v državi in dijaspori, ki državo vidijo kot skupni projekt, gre kandidaturi edinega dokazanega borca za državljanske pravice, Slavena Kovačevića. On predstavlja edino avtentično alternativo, ki lahko sproži procese demontaže etnonacionalističnega sistema in usmeri Bosno in Hercegovino k moderni, unitarni državljanski državi, ki temelji na principu en človek – en glas. Vsaka druga možnost je v bistvu potrditev statusa quo in pot v nadaljnjo državno krizo. V kontekstu regionalne nestabilnosti in geopolitičnih napetosti, takšna pot ne prinaša le tveganja nadaljnjega institucionalnega kolapsa, temveč je potencialni katalizator za eskalacijo spopadov, ki bi iz Bosne in Hercegovine lahko zajeli celotno jugovzhodno Evropo. To ni več izbira med političnimi opcijami; to je izbira med obstankom države in njenim popolnim propadom.