Pod pritiskom Američanov: Christian Schmidt razmišlja o odstopu s položaja visokega predstavnika!

(Patria) - Visoki predstavnik Christian Schmidt razmišlja o odstopu, Istraga.ba izve iz več diplomatskih virov.

Schmidt naj bi odločitev o odstopu sporočil kmalu.

Ta nemški diplomat je pod velikim pritiskom ameriških oblasti, ki so mu postavile ultimat – rešitev vprašanja državnega premoženja.

Schmidtu naj bi celo grozili s sankcijami, torej z uvrstitvijo na ameriški črni seznam, če ne odstopi s položaja visokega predstavnika.

Da bi se izognil morebitnim posledicam, se je Schmidt zaupal svojim najbližjim sodelavcem, da bo najverjetneje odstopil s položaja.

Po istih virih je bil Schmidotov odstop, med drugim, dogovorjen tudi na relaciji Banja Luka - Washington. To je bil namreč paket dogovora ameriških oblasti z Miloradom Dodikom in njegovimi sodelavci, ko so Američani ukinili sankcije skoraj vsem uradnikom iz RS.

O tem dogovoru je Istraga.ba pisala poleti lani.

Zdaj je vprašljivo, ali bo Schmidt v torek predstavil svoje polletno poročilo pred Varnostnim svetom ZN.

Iz urada visokega predstavnika (OHR) so v soboto sporočili, da se Christian Schmidt že nahaja v New Yorku, kjer se je srečal z generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresom.

Med srečanjem, kot je sporočil OHR, je imel visoki predstavnik priložnost generalnega sekretarja seznaniti z izzivi, s katerimi se v zadnjem času sooča Daytonski mirovni sporazum, in njihovimi potencialnimi posledicami za regijo in Evropo.

Kateri izzivi pa so to, OHR ni sporočil.

To srečanje naj bi, kot smo že navedli, bilo uvertura v Schmidotvo obračanje pred Varnostnim svetom ZN, ki je predvideno za torek, ko naj bi bil obravnavan poročilo OHR za Bosno in Hercegovino.

Schmidotov poročilo zajema obdobje od 16. oktobra 2025 do 15. aprila letos in opredeljuje ključne izzive in politično situacijo v Bosni in Hercegovini v preteklih šestih mesecih.

V poročilu se poudarja, da je splošna varnostna situacija v BiH stabilna, a krhka, ter da je vloga EUFOR-ja še vedno relevantna in upravičena.

Nesoglasja glede Daytonskega sporazuma se navajajo kot ovira pri delovanju institucij, katerih blokada je bila v preteklem obdobju še posebej izražena.

Zastoj institucij je naveden kot eden ključnih izzivov v BiH, poleg tega pa se v poročilu Schmidta kot ključni problemi navajata narativ iz RS in pravosodna blokada.

"Ostajam prepričan, da je ustvarjanje pogojev za uporabo državnega premoženja za razvojne projekte javnega interesa nujno.

Situacija, v kateri so investicijski projekti, ki se nanašajo na državno premoženje, pravno nemogoči ali zahtevajo javne organe, pripravljene ignorirati zakon, ni vzdržna," se navaja v Schmidotvem poročilu.

Reševanje vprašanja državnega premoženja je ključno za realizacijo projekta Južni plinski interkonektor, ki bi zmanjšal odvisnost BiH od ruskega plina.

Čeprav je opozarjal, da je treba rešiti vprašanje državnega premoženja, se je Schmidt izogibal končni odločitvi, kar je povzročilo revolt ameriške administracije.

Zaradi vsega tega naj bi na seji Varnostnega sveta ZN, predvideni za torek, bilo obravnavano tudi vprašanje Schmidotove legitimnosti.

Schmidta je, spomnimo, na ta položaj delegirala Nemčija. Več let je bil eden glavnih ljudi Zagreba.

Hrvaški premier Andrej Plenković mu je pred imenovanjem podelil odlikovanje Republike Hrvaške.

Schmidt bo ostal v spominu kot visoki predstavnik, ki je aprila 2023 za 24 ur suspendiral Ustavo Federacije BiH, da bi na oblast namestil Trojko in HDZ.