Začetek zločinov v Prijedoru: Bošnjaki so morali hiše označiti z belimi krpami

Na tisoče bošnjaških družin v Prijedoru je želelo verjeti, da ne bodo odšle v smrt, pred naletom srbske vojske, ki je ta grad na zahodu Bosne in Hercegovine zasedla 30. aprila 1992. 

Bošnjaki so verjeli dolgoletnim sosedom Srbom, saj so bili z nekaterimi celo v sorodstvenih vezeh, piše bh. novinska agencija Patria.

Nažalost, Prijedor se bo kmalu spremenil v eno najbolj krvavih mest v BiH, kjer je po podatkih Regionalnega zveznega združenja logorskih zapornikov Banja Luka ubito 3.178 ljudi, večoma Bošnjakov in manjše število Hrvatov.

Slike taborišč Keraterm, Omarska in Trnopolje, ki so se nahajali na območju te občine in skozi katere je minilo na tisoče ljudi, so zgrozile svet.

Želost in 23 let kasneje 

Predsednik Regionalnega zveznega združenja logorskih zapornikov Banja Luka Sabahudin Garibović pravi, da 23 let kasneje v Prijedoru nič več ne spominja na zločine, razen da ljudje živijo precej težko, a ne samo Bošnjaki, temveč tudi Srbi. 

- Ni nekih vidnih mednacionalnih problemov, ni pa tudi nekega napredka. Zlasti nihče ne skrbi za ljudi, ki so preživeli grozote, logore – pravi Garibović za agencijo Patria in dodaja, da združenja logorskih zapornikov še danes redno obeležujejo obletnice stradanj v Prijedoru, da zlo ne bi padlo v pozabo. Logorski zaporniki uporabljajo 9. maj kot dan, ko obiskujejo nekdanje logore in obujajo spomine na najtežje dneve v njihovih življenjih.

- Zgodaj zjutraj, 30. aprila 1992. leta so skozi glavno prijedorsko ulico vozili avtomobili in iz njih so preko zvočnikov grajane opozarjali, naj bodo mirni in naj ne povzročajo panike. Naslednji dan, ob 6. uri zjutraj, je spikerka Jadranka Vejo-Rečević prebrala uradno sporočilo:

- Državljani in državljanke prijedorske občine, ostanite mirni v svojih domovih. Sinoči je SDS prevzel oblast v naši občini in jamči drugim narodom, ki živijo na teh prostorih, polno enakopravnost in sobivanje. Nič več ni bilo mogoče čakati, številni problemi, ki so vodili to občino in vse narode, ki tukaj živijo, v propad, so prisilili SDS, da prevzame stvari v svoje roke in v tem zgodovinskem trenutku to občino priključi k Srpski republiki, ki se teh dneh ustvarja. Na teh prostorih je od nekdaj živel srbski narod in mi imamo na to neodtujljivo pravico. 

Nato je bila predvajana himna „Bože pravde“.

Bele trakove na bošnjaških hišah

Po "prevzemu oblasti" so Srbi prekinili vse komunikacije in občina Prijedor je ostala popolnoma odrezana od zunanjega sveta, navaja v poročilih Komisija ZN za ugotavljanje genocida v Prijedoru

V Prijedor je bilo vse težje potovati, telefonske linije pa so bile pogosto prekinjene. V mestu je bil uveden policijski čas. Za obiske bližnjih vasi je bilo potrebno dovoljenje. Ukinjene so bile vse avtobusne povezave. Večina prebivalstva je ostala brez dela.

Ključna mesta v policiji, v občinski upravi so prevzeli Srbi. Od Bošnjakov je bilo odvzeto orož, ki so ga imeli. 

Lokalni mediji, kot sta Radio Prijedor in list "Kozarski vjesnik" so se pridružili propagandi, usmerjeni proti nesrbskemu prebivalstvu. Vodili so medijsko gonjo proti bivšim čelom občine muslimanske in hrvaške narodnosti, pogosto zlorabljajoči in ponarejajoči podrobnosti iz njihovega zasebnega življenja. Poleg tega so ti mediji širili novice, da se v okolici Prijedora nahajajo dobro oborožene muslimanske enote, ki pripravljajo genocid nad srbskim narodom.

Radio je prav tako obvestil, da morajo vse nesrbske hiše obesiti belo krpo nad svoj dom kot znak zvestobe srbskim oblastem. Charles McLeod, ki je obiskal občino Prijedor avgusta 1992., je potrdil, da so bile vse bošnjaške hiše identificirane z belo zastavo na strehi. 

Eden od prijedorskih Srbov je za agencijo Patria povedal, da je poskušal z družino pobegniti iz Prijedora, ko je videl, kaj policija in vojska počne njunim sosedom Bošnjakom, vendar mu policija tega ni dovolila. 

- Lahko sem izbiral: smrt moje družine in mene ali da se pridružim vojski Republike Srbske. Po tem sem ostal v Prijedoru – je za Patrijo pripovedoval ta Prijedorčan, ki je privolil v pogovor pod pogojem anonimnosti, zaradi varnosti svoje družine.

- V Prijedoru je bilo še Srbov, ki niso želeli spopadov, reševali smo sosede Bošnjake, vendar je bilo to precej tvegano za nas. Poleg tega je bila medijska propaganda takšna, da so lokalni Srbi na koncu resnično začeli verjeti, da je Prijedor obkoljen z nekimi ekstremnimi muslimanskimi četa, ki bodo, če se jim ne bomo uprli, vdrli v Prijedor in pobili vse, kar je srbsko – je dodal.

V Prijedoru so bili storjeni nekateri najstrašnejši zločini nad Bošnjaki. Havi Tatarević iz vasi Zecovi je bilo ubitih šest sinov in mož. Njihove posmrtne ostanke je našla v največji masovni grobnici Tomašici.

Veliko zločincev je še na prostosti

Za zločine v Prijedoru je Mednarodno sodišče obsodilo Radoslava Brčanina (32 let zapora), Zorana Žigića (25 let), Mlađo Rodića (20 let), Duška Tadića (20 let), Duška Sikirico (15 let), Predraga Banovića (8 let), Miroslava Kvočko (7 let), Miroslava Koša (6 let), Dragoljuba Prcaća (5 let), Damirja Došena (5 let), Dragana Kolundžijo (3 leta).

Vsi obsojeni zločinci so bili do danes izpuščeni na prostost, potem ko so odslužili dve tretjini kazni, razen zločinca Stakića.

Za zločine v taborišču Trnopolje še vedno nihče ni odgovarjal.

Za zločin v Prijedoru so pred pravosodjem BiH obsojeni Drago Radaković (20 let zapora), Draško Krndija (20 let), Željko Bulatović (14 let), Siniša Teodorović (12 let), Radoslav Knežević (10 let), Zoran Gajić (10 let), O. D. (10 let), Ismet žeriić (7 let). 

Pred domačim pravosodjem trenutno poteka več preiskav zaradi zločina v Prijedoru, poroča NAP.