Začeli so izvolilni politični igrokazi: Najbolj izgubljajo državljani

Piše: Amra Varatanović

Dok se iz bh. entiteta Republika Srpska vse glasneje slišijo imena kandidatov za predsednika RS in Predsedništvo BiH, v FBiH politični voditelji in stranke še vedno „tipajo utrip“.

Milorad Dodik, Mladen Ivanić, Mirko Šarović, Mićo Mićić, Vukota Govedarica so imena, ki se najpogosteje omenjajo za ti dve mesti.

Tekma za Predsedništvo BiH bo zanimiva tudi z vidika, katerega kandidata bo dala Stranka demokratske akcije, saj se Bakir Izetbegović ne more več kandidirati za to mesto (izteka mu drugi zaporedni mandat). Tudi sam Izetbegović je omenil več imen, najverjetneje pa se bodo za naklonjenost stranke (oziroma kantonalnih odborov, ki predlagajo kandidate) borili trije do štirje kandidati.

Denis Zvizdić, aktualni državni premier in podpredsednik SDA, je prvi v tej vrsti in je celo dejal, da bi mu bila čast sprejeti kandidaturo. Poleg Zvizdića se omenjata tudi imeni Šefik Džaferović, podpredsednik SDA in dolgoletni poslanec, ter žena predsednika SDA Sebija Izetbegović. Čeprav je sam Izetbegović omenjal še nekaj imen, je jasno, da ima SDA že začetne kandidate. Ali bo odločila stranka ali posameznik, se bo pokazalo zelo kmalu.

Tudi Socialdemokratska partija BiH še ni jasno opredelila svojih kandidatov. Čeprav obstajajo špekulacije, da bo imela kandidate za vsa tri mesta v Predsedništvu BiH, ta ideja vsak dan izgublja na intenziteti. Bolj verjetno je, da bo SDP BiH krepila svoje volilno telo v RS in položaje znotraj organov oblasti, kot pa da bi se podala v avanturo treh kandidatov za Predsedništvo BiH. Najpogosteje omenjeno ime za predsedniškega kandidata pred SDP BiH je Denis Bećirović, državni zastopnik in podpredsednik stranke.

Demokratska fronta skupaj s SDP BiH poskuša strniti „levičarske vrste“, prezgodnja napoved kandidature Željka Komšića pa je po oceni analitikov upočasnila sodelovanje obeh strank. Komšić je le nekaj dni kasneje sporočil, da bi lahko celo odstopil od kandidature, če se spremeni Ustav BiH ali če Parlament BiH izvoli enega predsednika. Svoja stališča je predstavil tudi predstavnikom mednarodne skupnosti, vendar je možnost za tak scenarij enaka ničli.

Zavezništvo za boljšo prihodnost naj bi tretjič ponudilo Fahrudina Radončića, čeprav je sam predsednik SBB dejal „če SDA kandidira žensko, bo SBB prav tako ponudil enakovrednega tekmeca“.

Še en mandat v Predsedništvu BiH želi tudi Dragan Čović, vodja HDZ BiH, ki mu najbolj moti Komšićeva kandidatura. Napovedal je, da bo v tem primeru dodatno "mobiliziral hrvaško volilno telo".  

Kar je gotovo in na kar opozarjajo tudi predstavniki mednarodne skupnosti in evropski uradniki, je, da BiH in njeni voditelji ter državljani nimajo več časa za izgubljanje. Zaradi političnih iger so nujne reforme na čakanju, kar najbolj občutijo državljani, ki so se, vsaj za zdaj, odločili ostati v BiH.

Gotovo je, da bodo naslednji meseci potekali v znamenju vse bolj odprtega medstrankarskega boja, čeprav je pred BiH izjemno pomembno obdobje. Predaja Vprašalnika Evropske komisije, od katerega bo odvisen tudi kandidatski status BiH. Vendar so se politični igrokazi začeli v Bruslju in nadaljevali v Sarajevu.

Kakor koli že, vodja EK Jean-Claude Juncker 28. februarja v Sarajevu prevzema Vprašalnik.