Pljuča mesta kot opomnik, da moramo vsi prispevati k izboljšanju kakovosti zraka

(Patria) - Onesnaženost zraka, kot eden največjih ekoloških problemov v Kantonu Sarajevo, pa tudi v vsej Bosni in Hercegovini, ima številne ekonomske posledice, zmanjšuje produktivnost v različnih gospodarskih sektorjih in pričakovano življenjsko dobo ter povečuje stroške zdravstvenih storitev.

Da bi javnost opozorili na škodljive posledice onesnaženosti zraka na človeško zdravje in gospodarstvo ter spodbudili vsakega posameznika k ukrepanju za izboljšanje kakovosti zraka, so v okviru projekta Zeleni ekonomski razvoj (GED), ki ga primarno financira Švedska, implementira pa ga Razvojni program Združenih narodov (UNDP) v BiH, na več lokacijah v Kantonu Sarajevo postavljene instalacije Pljuča mesta.

 Čeprav ne predstavljajo verodostojnega prikaza dogajanja v človeških pljučih, so Pljuča mesta vizualni pokazatelj in opomnik posameznikom in javnosti o kakovosti zraka, ki ga vdihavajo, so sporočili partnerji projekta GED na dogodku, ki je bil za predstavnike medijev pripravljen 2. marca pred stavbo Fakultete za strojništvo v Sarajevu, kjer je postavljena ena od omenjenih instalacij.

“Med zimo imajo velika mestna središča v Bosni in Hercegovini, vključno s Sarajevom, nevarne ravni onesnaženosti zraka. Obstajajo rešitve in v tem kontekstu želimo priporočiti ne le rešitve, ki vodijo k zmanjšanju onesnaženosti zraka, temveč tudi tiste, ki prinašajo prihranke pri porabi javnih sredstev ter omogočajo boljši in kakovostnejši gospodarski napredek, da bi v to lepo deželo privabili čim več turistov”, je dejala Eva Gibson Smedberg, vodja razvojnega sodelovanja na Veleposlaništvu Švedske v BiH.

Bosna in Hercegovina je kljub znatnim potencialom za ohranjanje energije država z zelo visoko energetsko neučinkovitostjo v stanovanjskem, javnem, industrijskem in storitvenem sektorju, kar se neposredno in negativno odraža na kakovost zraka.

“Zahvaljujoč podpori našega partnerja, Vlade Švedske, in nenehni pozornosti, ki jo Vlada KS posveča temu vprašanju, po dolgih letih imamo učinkovite in uspešne procese, ki obravnavajo ta izziv. Strateški pristop, vgradnja certificiranih visoko učinkovitih peči in kotlov, skupaj z ukrepi energetske učinkovitosti tako v javnem kot zasebnem sektorju, ter nadzor individualnih kurišč ob ozaveščanju javnosti bo v naslednjem desetletju prinesel pričakovane rezultate”, je izjavila Steliana Nedera, rezidentna predstavnica UNDP v BiH.

 BiH je ena od držav z najizrazitejšo energetsko revščino v Evropi. Izdatke za energijo namenjamo ogromne količine, velikemu številu gospodinjstev pa si ne morejo privoščiti ogrevanja domov in prehoda na sprejemljivejša energetska goriva, kar močno vpliva na kakovost zraka, je pojasnil Edin Forto, premier Kantona Sarajevo.

 
“Da bi te posledice zmanjšali na najmanjšo možno mero, smo sprejeli tudi konkretne korake, kot so zamenjava peči, transformacija javnega prevoza ter vlaganje v projekte energetske učinkovitosti v vrednosti več deset milijonov mark, ki so zelo donosni”, je poudaril Forto.

Zamenjava dotrajane in energetsko neučinkovite zunanje stavbne opreme in kotlov, toplotna izolacija fasadnih zidov in streh, namestitev sončnih kolektorjev, vgradnja visoko učinkovitih certificiranih kotlov so le nekateri od ukrepov, ki jih je treba izvesti za povečanje energetske učinkovitosti.

“Zahvaljujoč projektu GED, ki ga implementiramo ob podpori Švedske in UNDP, smo do sedaj izboljšali energetsko učinkovitost na 72 javnih objektih. Poleg tega smo zamenjali približno 70 kurišč na trda goriva z novimi, certificiranimi pečmi. Zaključena je tudi strategija omejevanja uporabe premoga, ki bo temelj našega prihodnjega dela na tem problemu. Prav tako bo Vlada Kantona Sarajevo nadaljevala s subvencioniranjem prehoda na plin, da bi zmanjšali uporabo energentov, ki onesnažujejo zrak”, je na koncu dejal Enver Hadžiahmetović, minister za komunalno gospodarstvo, infrastrukturo, prostorsko načrtovanje, gradbeništvo in varstvo okolja Kantona Sarajevo.