Plenkovićevi kriteriji: Hrvaška varno pribežališče za kriminalce in morilca Vedrana Puljića, medtem ko pritiskajo na Grčijo!

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Bliža se 14. obletnica umora navijača Nogometnega kluba Sarajevo Vedrana Puljića na ulicah Širokega Brijega. Za njegov umor, ki se je zgodil 4. oktobra 2009, še nihče ni odgovarjal, in porazno je, da se morilec še danes prosto giblje.

Nemogoče je to zgodbo pozabiti, jo prepustiti vetru, še posebej danes, ko Hrvaška pod vodstvom Andreja Plenkovića na vse mogoče in nemogoče načine poskuša rešiti iz Grčije navijače, ki so povzročili veliko nered, in ko se med njimi morda skriva tudi morilec mladega Grka.

Plenković je dejal, da hrvaška vlada najoštrije obsoja huliganstvo in navijaško nasilje, ki predstavlja zanikanje športa ter škoduje hrvaškemu nogometu in ugledu Hrvaške.

Kako lepo in hinavsko rečeno, saj vas bomo spomnili, da je v začetku lanskega leta Županijsko sodišče v Splitu pravnomočno oprostilo Oliverja Knezovića za umor Puljića ter ga obsodilo na štiri leta zapora zaradi povzročitve splošne nevarnosti.

Hrvaška se ni sramovala prevzeti tega primera in biti naklonjena Knezoviću, saj jim očitno huliganstvo ne predstavlja težave, ko prizadene Bosno in Hercegovino. Plenković se ne oglaša, še manj pa Zoran Milanović, ko se po stadionih, ki so na območju pod nadzorom HDZ, slavi UZP in poveličuje vojne zločine.

Dvojno državljanstvo omogoča vse vrste ugodnosti kriminalcem, vojnim zločincem in osumljencem za najhujša kazniva dejanja. Prebeg v Hrvaško ali obratno se zdi raj za tiste, ki se izogibajo roki pravice, če ta sploh obstaja na teh prostorih.

Dvojna državljanstva so politični instrument za pridobivanje volitev, sporazum o izročitvi pa pogosto ne velja!

Tako Lejla Fazlagić-Pašić, zoper katero je bila v Sarajevu potrjena obtožnica za kazniva dejanja organiziranega kriminala, zlorabe položaja, pranja denarja, ponarejanja listin ter goljufije, ki se že nekaj let nahaja v begu na Hrvaškem, mirno živi, medtem ko jo sodstvo BiH išče.

Med vidnejšimi begunci, o katerih mediji poročajo že leta, je tudi nekdanji član predsedstva BiH Ante Jelavić, ki je po obsodbi na deset let zapora zaradi kriminala v Hercegovački banki pribežališče našel na Hrvaškem.

Po pravnomočni sodbi Vrhovnega sodišča FBiH, s katero je bil obsojen na štiri leta in pol zapora zaradi ugrabitve mostarskega hotela 'Ero', se je v Zagreb zatekel tudi Ivan Bender, nekdanji visoki funkcionar HDZBiH.

Zaradi afere Hercegovačka banka je bil v začetku leta 2004 obravnavan tudi izročitev nekdanjega poslanca, generala Ljube Ćesića Rojsa. Pred več leti je Hrvaška Bosni in Hercegovini zavrnila izročitev tudi generala HVO-ja Ivana Andabaka, enega od osumljencev za atentat na namestnika zveznega ministra za notranje zadeve Joza Leutarja.

Na Hrvaško je pobegnil tudi Željko Raguž, potem ko so ga oblasti v BiH obtožile za rop SAB banke, utajo davkov in zlorabo položaja.

Na Hrvaškem se je skrival tudi nekdanji uslužbenec zveznega ministrstva za obrambo Ivan Azinović in general Ivan Medić, prav tako osumljena v primeru Hercegovačka banka.

Zlatan Mijo Jelić, poveljnik MUP-ja t.i. Hrvaške republike Herceg-Bosne, že leta beži pred tožilstvom Bosne in Hercegovine, ki je vložilo obtožnico za vojne zločine, ki jo je sodišče BiH potrdilo.

Jelić se pred oblastmi BiH skriva na Hrvaškem, ki je prevzela vodenje preiskave zoper njega zaradi vojnih zločinov, storjenih nad Bošnjaki v Mostarju leta 1993.

Spomnimo, po začetku postopka zoper njega pred Županijskim sodiščem v Mostarju, se je v sosednjo državo zatekel tudi Boško Boko Previšić, upravitelj taborišča Gabela, ter obsojen za vojne zločine v Mostarju Romeo Blažević. V Splitu se je naselil tudi Miroslav Anić Firga, ki ga sumijo, da je z Dominikom Ilijaševićem Como vodil enoto Maturice v zločinskem pohodu na Stupni Do.

Na seznamu, ki od leta 2009 kroži po svetu ministrov BiH, so tudi storilci hudih kaznivih dejanj, ki se prosto sprehajajo po Hrvaški: Krunoslav Bonić, Mato Tomić, Josip Topić, Albert Topić in Josip Bikić, za katerimi je razpisana tiralica zaradi vojnega zločina, storjenega nad civilisti v BiH, nato Darko Drmač, za katerim se traga zaradi umora in hudih primerov ropov ter Mijo Šola in Velimir Galir, ki ju bremenijo poskusa umora.
Skoraj nemogoče je našteti vse primere prebegov, medtem ko Hrvaška trdi, da nam je prijatelj in pomoč na naši poti v Evropsko unijo.

Pri tem ne dajejo nobenega konkretnega primera te pomoči. Če mislijo na volilni zakon BiH in dejstvo, da so lobirali pri Christianu Schmidtu za spremembe, ki so BiH utrdile v nacionalnih delitvah, potem so nam vse prej kot prijatelji!

S takšnim volilnim zakonom BiH ne more niti meter bližje EU, niti s prijatelji, kot je Hrvaška!