Plenkovićeva podpora ali politična agresija

SARAJevo, (Patria) – Hrvaški premier Andrej Plenković je včeraj po srečanju s predsednikom HDZ BiH Draganom Čovićem poskušal poslati pomirjujoča sporočila in poudaril podporo Hrvaške BiH na njeni poti k EU in Natu. V teh pomirjujočih tonih je bila ponovljena tudi matrica, na kateri gradita odnose oba HDZ-ja, „legitimno predstavljanje najmaloboštvenega naroda v BiH“ v kontekstu prihajajočih sprememb volilnega zakona BiH. 

In prav v sredo bo Čović s predsednikom SDA Bakirom Izetbegovićem začel pogajanja, v katerih želi spremembe na način, da Hrvate v BiH predstavlja izključno HDZ ali da je član Predsedstva BiH iz hrvaškega naroda izključno iz te stranke, vsaj dokler se Čović namerava kandidirati. Znano je, da Čović ne more oprostiti „primer Komšić“, ki ga pogosto imenuje drugi bošnjaški član Predsedstva, in to bo pogoj, ki ga bo zelo jasno postavil pred SDA. 

V tem prizadevanju ima Čović podporo Plenkovića, ki je neštetokrat prišel v Mostar, pri čemer se je izognil kakršnemu koli srečanju z drugimi bh. uradniki in se v širokem loku izognil Sarajevu ali Banjaluki. Čeprav bi BiH in Hrvaška lahko govorili o številnih vprašanjih, kot so problem migrantske krize, vdor oboroženih hrvaških mejnih policistov na ozemlje BiH, končno reševanje državne meje, ki je odprta od leta 1999, gradnja odlagališča jedrskih odpadkov ob meji z BiH, je Plenkoviću pomembnejše, da se vpleta v notranje zadeve BiH. 

Na ta način predsednik hrvaške vlade izvaja politično agresijo, z ignoriranjem bh. uradnikov, s katerimi bi se moral srečati, pa jasno sporoča, da le formalno spoštuje ozemeljsko suverenost prijateljske BiH.   

Čeprav skoraj vsakič poudari sodelovanje Hrvaške s vsemi tremi konstitutivnimi narodi, to v praksi pomeni le s Hrvati in to tistimi po meri Čovića in HDZ-ja, in ne dlje od Hercegovine in Srednje Bosne.  
Ko v isti stavek postavite spoštovanje ozemeljske suverenosti in spoštovanje političnih strank, je jasno, da gre za obliko, ki jo mora kot uradnik Hrvaške izpolniti, da bi pustil čim manj prostora za upravičene obtožbe o odprtem vmešavanju v notranje odnose v BiH. Ker so spremembe volilnega zakona vprašanje vseh političnih strank in vseh tistih, ki sodelujejo v Parlamentu BiH, saj se bodo nanašale na prihodnje volilne cikluse. Vendar pa je Čović vedel, da bi bila takšna pogajanja težka, še posebej, če bi za mizo imel tudi Komšića kot predsednika DF-ja, ki se izrecno protivi spremembam, kot si jih želi HDZ BiH. Dodatni problem je, da Čović s temi spremembami pogojuje tudi oblikovanje Vlade FBiH, katere celoten proces je izključno v rokah HDZ-ja. 

Čović računa na to, da bo spremembe uspel dogovoriti z Izetbegovićem, saj je SDA že v škripcih s to Vlado FBiH, v kateri ji manjka dva ministra. Če Izetbegović pristane na Čovićev ultimat, bo največji poraženec država BiH in njeni državljani, ki nikoli ne bodo izšli iz začaranega kroga nacionalističnih pretenzij Čovića in HDZ-ja.