Plenković (ni)je premaknil kazalcev na bosanski politični uri

Piše: Muharem Cero 

Pripravljen in napovedan Plenkovićev obisk v BiH se je naključno ali namerno, po volji notranjebosanskih političnih subjektov, zgodil v stanju politične pregrete, dvignjenih napetosti in velikih pričakovanj.

Z veščino nove bruseljske balkanske generacije politikov pripravljena "bosanska lonec" gost tokrat ni hotel poskusiti. Z maniro političnega znalca je Plenković kljub temu privolil v ustvarjanje vtisa uvodnega dobrososedskega prvega obiska državi sosedi, s katero ima najdaljšo meddržavno mejo.

Precej gost, a tudi nenavaden protokol svojega obiska je Prvi med Hrvati potrpežljivo in znalško izkoristil za poskus obvladovanja modrosti posebnosti bosanskega lonca. Odklon od bruseljsko-zagrebške distance njegove recepture bo šele natančna in temeljita analiza po vrnitvi na Markov trg. Kolikor je obisk Sarajeva del te uganke, toliko bolj pomembna bo uporaba spoznanj zahodnohercegovskih izkušenj.

Paleta protokola je bila od ustavno-institucionalne do versko-institucionalne (z izjemo tretje-srbske državne konstitutivnosti). Ni izključeno, da bo prišlo do redefiniranja nekaterih političnih predsodkov, s katerimi je bil na žalost do sedaj obremenjen zagrebški pogled na Bosno. Takšno slutnjo dajejo tudi kratke, a pomenljive Plenkovićeve izjave v samem Mostarju. Njegovo zavzemanje za kohezijo in funkcionalnost BiH ni povsem primerno brati skozi matriko federalizacije Bosne in Hercegovine. Bolje ga je brati skozi krepitev in spoštovanje institucij države BiH v modelu decentraliziranega regionalizma v meri enakopravnosti vseh nositeljev bosanske suverenosti.

Ni težko v tem prepoznati rafiniranega narodnjaštva evropsko-merkelovskega tipa. Če je to le namig teh in takšnih prihodnjih procesov, potem je treba pozdraviti tega novega Prvega med Hrvati, gospoda Plenkovića. Ker se vsako politično delovanje dogaja v svojem času v političnem kontekstu, ne le regionalnem, ampak tudi veliko širšem, bi lahko bila takšna ugotovitev v tem trenutku tudi točna.

Zato se Plenković ni bil pripravljen lotiti lonca, poskusiti jedi in o njej podati svoje mnenje. Pametno, državniško vešče je kupil čas s tem dejanjem, institucionalno pa ga je umestil v učinke dela meddržavnega sveta obeh vlad, napovedanega do konca tekočega leta v Sarajevu. Ne ravno vidno in lahko prepoznavno je Prvi med Hrvati z dejanjem nevračanja bosanskih političnih kazalcev v smeri časa Washingtonskega sporazuma, napovedal nov čas in prevzel kazalec na poti naprej.

Za uspeh Plenkovićeve zavezanosti bosanski EU poti nam preostane le še vedeti, kdo na tej poti ne more biti za mizo uspešnosti. Ta odločitev je vprašanje Iblerja, Markovga trga, pa tudi bruseljsko-ameriške zgodbe.