Plenković javno ni besede s Čovićem o Južni interkonekciji, a s Kabirijem dogovarja ugodne pogoje za Aluminij

(Patria) - Hrvaški premier Andrej Plenković, vsaj v uradnih objavah, s šefom HDZ-ja Draganom Čovićem ni govoril o plinovodu Južna interkonekcija, a je z lastnikom mostarskega Aluminija Amirom Kabirijem.

Čeprav je Plenković na včerajšnji novinarski konferenci v Sarajevu odgovoril na vprašanje o Južni interkonekciji in izrazil pripravljenost, da Hrvaška pomaga BiH pri tem projektu, je poudaril, da morajo za to obstajati pravne predpostavke in da je treba doseči „notranji konsenz“.

Plenkoviću je znano tudi, da Čović in HDZ blokirata sprejetje Zakona o Južni interkonekciji, v pismu ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna, ki ga je januarja letos poslal vodjema hrvaške in bh. diplomacije Gordanu Grliću Radmanu in Elmedinu Konakoviću, je bilo prav zahtevano, da se izvede pritisk na Čovića.

„Glede na to, da je ta projekt v jasnem interesu vaše države in regije, vas in druge v vaši vladi spodbujam, da izvedete pritisk na vodjo HDZ-ja Bosne in Hercegovine Dragana Čovića, da konča svojo opstrukcijo glede tega vprašanja. Čovićevi zahtevki za oblikovanje novega operaterja prenosnega sistema v Federaciji so podvojeni, ekonomsko neizplativni in ogrožajo celoten projekt. Tako očitna korupcija in samovoljno ravnanje bi lahko ogrozila pot Bosne in Hercegovine v EU,“ je navedel Blinken v pismu.

Toda niti tako jasno opozorilo ni bilo dovolj, da bi se ta projekt odblokiral, HDZ pa še naprej vztraja pri posebnem podjetju s sedežem v Mostarju.

Da so se stvari obrnile v napačno smer in da se ta projekt, ki je pomen za BiH, še posebej pa za Federacijo BiH, privatizira, kaže tudi Plenkovićev sestanek s Kabirijem med obiskom BiH.

„Na sestanku s Kabirijem, predsednikom Abraham grupe, smo razpravljali o nadaljnjih načrtih poslovanja Aluminija v Mostarju. Hrvaška močno podpira projekt Južne plinske interkonekcije, ki bo zagotovil še ugodnejše pogoje za razvoj tega strateško pomembnega podjetja za BiH,“ je navedel Plenković.

Na sestanku s @AMIRGKABIRI, predsednikom @themtabraham,
smo razpravljali o nadaljnjih načrtih poslovanja Aluminija v Mostarju. Hrvaška močno podpira projekt Južne plinske interkonekcije, ki bo zagotovil še ugodnejše pogoje za razvoj tega strateško pomembnega podjetja za BiH. pic.twitter.com/o8AWtu9qk0

— Andrej Plenković (@AndrejPlenkovic) September 5, 2024

Da se Hrvaška vsiljuje kot vodilna pri tem projektu, kaže tudi objava Vlade Hrvaške po Plenkovićevem obisku.

„Z vlaganjem v LNG terminal na Krku, ki bo na letni ravni zagotavljal 6,1 mlrd kubičnih metrov plina, bo Hrvaška lahko pomagala pri oskrbi in diverzifikaciji dobavnih poti tudi za BiH. Pripravljeni smo vložiti v 72 km plinovoda od Dugopolja preko Zagvozda do Posušja in tako pripeljati plin v BiH“, navaja objava Vlade RH na omrežju X.

Gre za ameriški utekočinjen plin, zato je jasno, zakaj je ta plinovod tudi strateški projekt za ZDA. S tem projektom bi BiH zmanjšala odvisnost od ruskega plina.

Na te Plenkovićeve sestanke in obljube o Južni interkonekciji ni bilo nikakršnih odzivov.