Plenković izlobiral: Predsednica Evropskega sodišča v Strasbourgu in štirje njeni kolegi so sprejeli predlog Krišto in Mijić

(Patria) - Petčlansko senat sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice je sprejel zahtevo bh. agentk in predsedujoče Sveta ministrov BiH Borjane Krišto, predmet Slaven Kovačević proti BiH pa je posredoval Velikemu senatu v obravnavo, izve Istraga.ba. Malo senat, ki je odločilo, da predmet Kovačević posreduje v ponovno preučitev Velikemu senatu, so sestavljali sodniki iz Irske, Slovenije, Andore, Španije in Moldavije. Vendar ta odločitev še ne pomeni, da je bila prejšnja sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu razveljavljena. Ostala bo v veljavi, dokler Veliki senat ne sprejme drugačne odločitve.

„Predmet je bil 14. decembra posredovan Velikemu senatu na zahtevo Vlade Bosne in Hercegovine“, je navedeno na spletni strani Evropskega sodišča za človekove pravice, piše Istraga.ba

Spomnimo, Evropsko sodišče za človekove pravice je sodilo, da je Slavenu Kovačeviću, kot volivcu in državljanu Sarajeva, odvzeto pravico, da glasuje za kandidata za člana Predsedstva BiH iz Republike Srbske. Sodišče je ugotovilo, da je Predsedstvo BiH državna institucija in da bi vsi državljani morali imeti pravico izbrati vse člane Predsedstva BiH.

S tem je Sodišče dejansko ugotovilo, da je poleg etnične diskriminacije v BiH na oblasti tudi teritorialna diskriminacija. Da bi se ta diskriminacija odpravila, je nujno imeti eno volilno enoto pri izvolitvi članov Predsedstva BiH in delegatov v Domu narodov Parlamentarne skupščine BiH. Sodba je bila sprejeta 29. avgusta letos, zanjo pa je glasovalo šest sodnikov, medtem ko je avstrijska sodnica Gabriele Kucsko-Stadlmayer izdvojila mnenje.

Prav na izdvojenem mnenju avstrijske sodnice so kadri HDZ-ja BiH (pa tudi SNSD-ja in Trojke) v Svetu ministrov, predvojenih z Borjano Krišto in Moniko Mijić, utemeljili svojo zahtevo za ponovno preučitev sodbe Kovačević.

„Pritožba“ je bila vložena 19. septembra, torej zadnji delovni dan Jelene Cvijetić na položaju agentke BiH pred Sodiščem v Strasbourgu. Dvanajst dni pred vložitvijo pritožbe je aktualni sklic Sveta ministrov BiH Jeleno Cvijetić imenoval za pravobranilko Bosne in Hercegovine. To je prvič, da je Bosna in Hercegovina zahtevala ponovno preučitev katerekoli odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanaša na volilno zakonodajo – oziroma ustavno ureditev.

Po poslovniku Evropskega sodišča za človekove pravice o zahtevi za ponovno preučitev odloča Veliki senat, ki ga sestavlja sedemnajst sodnikov. Da bi zahteva za ponovno preučitev sploh prišla na Veliki senat sedemnajstih sodnikov, je nujno, da njeno utemeljenost prvotno ugotovi zbor petero sodnikov.

V tem zboru po funkciji sedi predsednik Evropskega sodišča, ki izbere preostale štiri sodnike. Pri obravnavi zahteve za ponovno preučitev sodbe v zboru ne bo nobenega sodnika, ki je sodeloval pri sprejemanju prvotne odločitve.

Predsednica ESČP Siofra O’Leary je iz Irske. Izbrala je, da v petčlanskem zboru sedijo sodniki iz Moldavije, Andore, Španije in Slovenije. Odločitev se sprejema z večino glasov. Pred šestimi dnevi je portal NAP objavil, da so hrvaški uradniki v sodelovanju s Christianom Schmidtom več mesecev lobirali pri predsednici ESČP, da bi razveljavili vsaj en del sodbe Kovačević.

V celotno zgodbo, po pisanju NAP-a, je bila vključena generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić, ki je po Plenkovićevih navodilih lobirala pri sodnikih ECHR.

Pejčinović Burić je po navodilih Plenkovića ponujala funkcije v institucijah Evropske unije za najmanj dva sodnika, ki bi v Evropskem sodišču za človekove pravice dvignila roko za „hrvaško stvar“. Eden od sodnikov, ki jima je to obljubljeno, je tudi slovenski sodnik Marko Bošnjak, ki je bil član peteročlanskega zbora, ki je odločil, da bo sodba Kovačević ponovno preučena pred Velikim senatom Evropskega sodišča za človekove pravice. Tudi sama predsednica ESČP je imela več stikov s hrvaškimi uradniki, med katerimi je tudi hrvaški premier Andrej Plenković.

Medtem ko so hrvaški uradniki lobirali, uradniki iz BiH, razen ministra za obrambo Zukana Heleza, ministra za človekove pravice in begunce Sevlida Hurtića in predsedujočega Predsedstva BiH Željka Komšića, skoraj niso storili ničesar. Helez in Komšić sta poslala pisma predsednici Evropskega sodišča za človekove pravice, v katerih sta navedla, da Monika Mijić in njene kolegice nimajo „aktivne legitimacije“, medtem ko je minister Hurtić pred dvema mesecema zahteval sestanek s predsednico Evropskega sodišča za človekove pravice. Do sestanka pa nikoli ni prišlo. Minister za zunanje zadeve BiH Elmedin Konaković ni sprejel nobene dejavnosti glede lobiranja v samem Evropskem sodišču za človekove pravice.