
Piše: Rasim Belko
Da bo uradni Zagreb sprožil popolno ofenzivo v poskusu razvrednotenja sodbe v primeru Kovačević proti Bosni in Hercegovini, smo napovedali takoj po objavi informacije, da je Sodišče v Strasbourgu odločilo v korist tožnika Slavena Kovačevića.
In začeli so, predvsem z zagotavljanjem možnosti, da samozvane agentke Bosne in Hercegovine vložijo zahtevo pri Velikem senatu, glede na ločeno mnenje v „prvostopenjskem“ postopku avstrijske sodnice Gabriele Kucsko-Stadlmayer. Inertnost odgovornih v Svetu ministrov je privedla do tega, da sta Monika Mijić in Jelena Cvijetić vložili zahtevo, kljub dejstvu, da nista legitimni agentki Bosne in Hercegovine.
Minister za človekove pravice in begunce BiH Sevlid Hurtić, čeprav se je trudil, ni v celoti izpolnil svoje obveznosti, da to vprašanje predloži Svetu ministrov, glede na dejstvo, da sta agentkama potekla mandata, pri čemer je bil mandat Moniki Mijić celo trikrat nezakonito podaljšan, kot tudi Harisi Bavčić, medtem ko je bila Jelena Cvijetić 7. septembra izbrana za pravobranilko BiH, zahtevo Velikemu senatu pa je podpisala 19. septembra 2023. Zelo čudno, kajne?
Pismo Strasbourgu v svojem imenu in iz samo njej znanih razlogov je poslala Borjana Krišto, nato pa je isto storil tudi minister za obrambo (podpredsednik Sveta ministrov in član kolegija) Zukan Helez, pri čemer je poudaril, da Krištova ni mogla pisati v imenu Sveta ministrov, a je tudi poudaril, da Svet ministrov kot vlada tožene stranke nikoli ni sprejel odločitve o vložitvi zahteve pri Velikem senatu, niti ni odločal o statusu agentov Bosne in Hercegovine, verjetno nekaterih novih, saj je starim nepovratno potekel mandat. A moralo bi biti.
Že takrat je bilo jasno, da hrvaška politika pod vodstvom Andreja Plenkovića poskuša vplivati na Sodišče v Strasbourgu, da bi se vključil Veliki senat. Kajti hrvaška politika in njeni dolžniki, kot je Christian Schmidt, že mesece lobirajo tako pri predsednici ESČP kot pri drugih sodnikih.
Od sestanka Sveta Evrope na Islandiji do tajnih sestankov v Bruslju in preostalem delu EU je bilo vse storjeno, da bi se izpolnil temeljni cilj Republike Hrvaške v tem primeru. Hrvaška, Plenković in HDZ kot celota ne želijo razveljaviti sodbe, temveč celoten primer obdržati ujetega v postopkovnih fazah, da bi sprostili prostor za HDZ BiH, torej Dragana Čovića in partnerje ter Christiana Schmidta, da ustvarijo in „prepotujejo“ volilni zakon, s katerim bi bil v ustavni sistem vnesen legitimni predstavnik. Legitimni predstavnik pa je popolno nasprotje odločitvi ESČP v zadevi „Kovačević v. Bosna in Hercegovina“.
V celotni zgodbi resno vlogo igra tudi generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić, ki po Plenkovićevih navodilih lobira pri sodnikih ESČP.
Po naših informacijah Pejčinović Burić po Plenkovićevih navodilih ponuja funkcije v institucijah Evropske unije najmanj dvema sodnikoma, ki bi pri Evropskem sodišču za človekove pravice dvignila roko za „hrvaško stvar“.
Torej, v zameno za že pripravljene funkcije je potrebno, da izlobirani sodniki glasujejo, da se primer „Kovačević proti BiH“ nekje v postopku ustavi, dokler drugi dolžniki hrvaške politike ne opravijo svojega dela.
Tako je predmet „Kovačević v. BiH“ postal predmet, ki presega okvir kršitve človekovih pravic državljanov Bosne in Hercegovine, vrtinec celotne zgodbe pa vključuje akterje, ki bi, če so naše informacije točne, lahko bili kazensko preganjani.
Evropska unija, oziroma njene institucije, bi morale spremljati in preiskati ozadinske procese v takšnih in podobnih primerih, kajti če je zaščita človekovih pravic in svoboščin odvisna od lobiranja za položaje v sistemu EU, potem je ta sistem v svojem bistvu razvrednoten.
Več virov nam je potrdilo, da je uradni Zagreb preko Pejčinović Burićeve in drugih akterjev vzpostavil stik z najmanj dvema sodnikoma in dal obljube, da jim bo zagotovil zahtevane položaje.
V takšnem razvoju situacije je vsaka zgodba o nelegitimnosti agentov BiH in neobstoječem enotnem stališču države, ki je izgubila postopek na zahtevo Slavena Kovačevića, postala odveč, saj se z lobiranjem poskušajo razvrednotiti tako sam Evropski sod kot vsaka misel na Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
Da je temu tako, potrjuje nenehni boj več novinarjev iz Bosne in Hercegovine ter Evropske unije, ki na koncu niso uspeli dobiti niti osnovne informacije o tem, v katero smer bo delovala predsednica Sodišča Síofra O'Leary, še posebej, ali bo sprejela nedopustno zahtevo nelegitimnih agentov in s tem naredila nekakšen škandal v samem Sodišču, s čimer se skozi zelo nevaren precedens ustvarja neka prihodnja praksa v delu samega Sodišča. Edino, kar smo dobili, je prošnja, da „ne pošiljamo vprašanj neposredno predsednici, ker to ni praksa“.
Tisto, kar smo izvedeli in kar nam je več verodostojnih virov potrdilo, je, da je prav O'Leary oseba, ki ji je bil obljubljen položaj v institucijah EU. To bi lahko bil razlog, zakaj tiskovna služba Sodišča ignorira medijska vprašanja in odgovarja le na določena.
Dejstvo, da je Evropsko sodišče za človekove pravice sploh prišlo v položaj dvoma o svoji objektivnosti pri zaščiti teh pravic, je že dovolj škode za Svet Evrope in njegovo verodostojnost. Kajti, če zaščita človekovih pravic v eni od članic EU in Bosni in Hercegovini nima enake teže, potem Sodišče, Svet Evrope in celo Evropska unija v precejšnji meri izgubijo smisel in verodostojnost.
In to bi se lahko zgodilo prav v primeru „Kovačević v. BiH“, kajti težki diplomatski, politični in lobistični mehanizem Hrvaške poskuša zlorabo položaja izlobirati glasove sodnikov za njihovo stvar. Njihova stvar pa je ohranitev možnosti za končno uresničitev hegemonističnih pretenzij na Bosno in Hercegovino, za kar potrebujejo legitimno predstavništvo v ustavnem in volilnem redu Bosne in Hercegovine.
Če bo to besedilo doseglo tiste, ki skrbijo za ESČP, njegovo in verodostojnost Sveta Evrope ali Evropske unije, upamo, da bodo preprečili institucionalno potapljanje evropskih institucij pred balkanskim sistemom kontaminacije in podkupovanja!
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija























