Platforma za napredek: BiH se ne more graditi na anarhizmu in obsojenem nasilnem ekstremizmu

SARAJEVO, (Patria) - Sploh ne preseneča dejstvo, da je predsednik Združenja občanov “Hrvaški narodni sabor” in Hrvaške demokratske skupnosti v BiH (Dragan Čoviæ, op.a.) ostal brez javnega komentarja na sodbo ustanovitelju in vojnemu predsedniku RS, razumevajoč, da ga je spodbujala odsotnost jasnih odzivov in sankcij uradnih predstavnikov mednarodne skupnosti na poveličevanje lika in dela obsojenega vojnega zločinca Radovana Karadžića, pozivamo predstavnike političnih in drugih organizacij, ki so v Mostarju 27. marca 2019. leta imeli zbor in izbirali organe tvorevine, za katero je Mednarodno sodišče za bivšo Jugoslavijo (MKSJ) ugotovilo, da je bila združeni zločinski podvig (UZP) v Bosni in Hercegovini med agresijo na našo državo, da se seznanijo z vsebino te sodbe in se distancirajo od ideologije, ki je povzrošila storjene sodno ugotovljene vojne zločine, je sporočila Platforma za napredek.

"Pozivamo HDZ BiH in druge akterje, ki poskušajo obuditi projekt t.i. HZHB, obsojen kot UZP, da se zaènejo obnašati kot odgovorne osebe, ki resnièno sledijo evropskim in univerzalnim civilizacijskim vrednotam. Nekdo, ki se predstavlja kot 'nosilec evropskih vrednot', zagotovo razume koncept vladavine prava. Povelièevanje obsojenih vojnih zločinov vsekakor ne spada med promocijo vladavine prava. Nasprotno, takšno povelièevanje prispeva k pravni negotovosti in splošni anarhiji, pa tudi k brezizhodnosti vseh državljanov Bosne in Hercegovine, ki jo ljubijo in štejejo za svojo domovino," navaja sporoèilo.

Dodajajo, da je kot še en jasen primer delovanja, ki ni v skladu z vladavino prava, poskus ministrstev za izobraževanje in kulturo bh. entitete RS in sosednje Republike Srbije, da prispevata k kršitvi domaèih zakonov o predšolski, osnovni, srednji in visokišoli ter kulturi, ki veljajo v Bosni in Hercegovini.

"Namreè, ti dve ministrstvi sta 3. marca letos v Sremskih Karlovcih podpisali 'Poveljo o srbskem kulturnem prostoru', ki se v preambuli sklicuje na 'nacionalno zakonodajo' države, ki ni imenovana – s tem implicirajoèi, da sta del suverene BiH in sosednja Srbija ena država, pozicionira bh. entiteto RS kot državo v enakem rangu z državami v okolišu, ki to resnièno so, ne omenja Bosne in Hercegovine, dejstva, da so v Bosni in Hercegovini v uradni uporabi trije enakopravni jeziki (bošnjakški, srbski in hrvaški) in dve pisavi (èirilica in latinica), v celoti ignorira meddržavno mejo med BiH in sosednjo Srbijo, pa tudi ustavno obveznost vseh akterjev v BiH, da so vsi narodi in državljani BiH enakopravni v svojih pravicah in obveznostih na vsakem pedu ozemlja suverene države Bosne in Hercegovine," pravijo iz Platforme za napredek.

Nadalje dodajajo, da je v tem dokumentu Republika Srbija navedena kot 'matièna država' vseh prebivalcev bh. entitete RS in dijaspore brez prefiksa države, od koder ta dijaspora prihaja.

"Opominjamo institucije bh. entitete RS in sosednje Srbije, ene od treh držav podpisnic Okvirnega sporazuma za mir v Bosni in Hercegovini, da imajo obveznost spoštovati suverenost, teritorialno celovitost, Ustavo in vse anekse navedenega mednarodnega sporazuma. Sporazumi o vzporednih in posebnih povezavah bh. entitete RS in sosednje Srbije niso veljavni, èe niso sprejeti v Parlamentarni skupštini BiH, ker le tako imajo lahko status mednarodnih. Torej, 'Povelja o srbskem kulturnem prostoru' ni v skladu ne z veljavnim Ustavom in zakoni, s tem ni del domaèega zakonodajstva, niti ne more biti obravnavana kot mednarodni sporazum, ker je niso uskladile in podpisale institucije države Bosne in Hercegovine, ki so edine pooblaščene, da to storijo. 
Sosednja Srbija mora konèno sprejeti dejstvo, da Velike Srbije ne bo uresnièila na raèun ozemlja Bosne in Hercegovine. V poskusih uresnièevanja tega cilja mirne poti, torej preko pravno neveljavnih dokumentov, kot je 'Povelja o srbskem kulturnem prostoru', se izgublja dragocen èas in energija institucij Srbije, ki imajo nalogo, da se ukvarjajo z napredkom lastnih državljanov in države ter negujejo in podpirajo suverenost neodvisne Bosne in Hercegovine," pravijo iz Platforme.

Platforma za napredek poudarja, da je treba mednarodne pogodbe ter sodbe domaèih in mednarodnih sodišè spoštovati brez izjem. Poudarjamo tudi pomen kontinuitete pravnih predpisov ter obveznost spoštovanja Ustave Bosne in Hercegovine in vseh zakonov Bosne in Hercegovine, ki so bili sprejeti v Parlamentarni skupštini Bosne in Hercegovine z veèinskim glasom izvoljenih predstavnikov in delegatov. Enako velja za odloèitve, ki jih je sprejel Predsedstvo Bosne in Hercegovine v vseh preteklih sklicih.

"Tiste politične opcije, ki jim ne ustreza sedanja ustavna ali kakršna koli veljavna zakonska rešitev v Bosni in Hercegovini, so proste predlagati spremembe ali nove rešitve na naèin, kot se to poèinja v demokratièni družbi – preko zakonodajnih organov oblasti Bosne in Hercegovine. Vse drugo vodi v anarhijo, pravno nestabilnost in rezultira v vse manjem številu prebivalcev, ki živijo v Bosni in Hercegovini, ker vsakodnevno odhajajo v iskanju stabilnega in predvidljivega okolja, utemeljenega na vladavini prava," je navedeno.

Platforma za napredek verjame, da prihodnost Bosne in Hercegovine ne more in se ne bo temeljila na anarhiji, niti na kakršni koli ideologiji nasilnega ekstremizma, ki je kot taka ugotovljena s sodbami sodišè Združenih narodov. Verjamemo v kapaciteto obèanov Bosne in Hercegovine, da kakršne koli kvazi-formalne rešitve in takšne ideologije dolgoroèno obsodijo in za vedno zavržnejo.