Pismo sodniku Priebeju: Če ne boste pozorni, vas bodo v BiH prevarali

Nemški sodnik Reinhard Priebe, neodvisni pravni strokovnjak Evropske unije, je te dni na obisku v Bosni in Hercegovini, kjer naj bi ugotovil, kako pravilno je pravosodje Bosne in Hercegovine vodilo določene kazenske zadeve v zadnjih letih.

Pravosodni sistem je temeljna vrednota držav Zahodne Evrope, ki 9. maja praznuje 70. rojstni dan odkar je leta 1950 Robert Schuman, takratni zunanji minister Francije, predstavil svoj predlog za oblikovanje Evropske skupnosti za premog in jeklo, kar bo začetni kamen za Evropsko unijo, kot jo poznamo danes, z močnimi in neodvisnimi pravosodnimi institucijami. Zato so stvari postavljene tako, da mora vsaka prihodnja država, ki želi postati del te razvite skupnosti, najprej urediti lastno tožilstvo in sodstvo.

In kakšno je pravosodje v Bosni in Hercegovini – če minister za varnost Dragan Mektić pravi, da gre za skupino okorelih mafijcev, močnejših od države, potem je evropska prihodnost Bosne in Hercegovine vprašljiva?!

Med bivanjem v Bosni in Hercegovini se bo sodnik Priebe posebej osredotočil na veljavnost preiskave v primeru umora dveh mladih bosansko-hercegovskih državljanov: Dženana Memića in Davida Dragičevića. Njihove družine obtožujejo bh. tožilstva za sostorilstvo pri zločinu – Memićevo sarajevsko, Dragičevićevo pa banjaluško tožilstvo – oziroma zelo jasno in glasno poudarjajo, da ljudje z vrha bh. pravosodja prikrivajo morilce njihovih otrok in na ta način ščitijo morilce, ki vodijo do samega političnega vrha v državi ali njihovih družin. Brez dvoma je smrt teh dveh mladih moških razkrila vse napake pravosodja v Bosni in Hercegovini, ali pa je pokazala, da pravosodni sistem v državi deluje, vendar le, ko je treba ščititi politično oligarhijo, ne pa navadnega človeka.

Da bi Reinhard Priebe, sedemdesetletni Nemec, rojen v Lübecku, sedemdeset kilometrov severovzhodno od Hamburga, z izjemno znanstveno in praktično pravosodno kariero, lahko dobil pravo sliko o bh. pravosodju, mora najprej iz svojega okolja odstraniti predsednika Visokega sodnega in tožilstvenega sveta /VSTV/ Milana Tegeltijo, ki ga je – samo na podlagi nekaj zadnjih potez, ki jih je potegnil – treba obravnavati kot glavnega krivca za kriminalizacijo pravosodja Bosne in Hercegovine. Čeprav je vloga VSTV-ja sankcionirati napake tožilcev in sodnikov v BiH, Tegeltija kontroverzne tožilce nagrajuje z najvišjimi funkcijami v bh. pravosodju. Na primer, Tegeltija je na čelo državnega tožilstva podprl Gordanjo Tadić, kontroverzno tožilko, ki je v sorodstvenih vezeh z nekaterimi vodilnimi možmi HDZ-ja, politične stranke, ki ščiti vojne zločince, medtem ko so nekateri člani te stranke hkrati osumljeni tudi za kriminal biblijskih razsežnosti.

Tegeltija je podprl tudi imenovanje glavne kantonalne tožilke v Sarajevu Dalide Burzić na mesto v Sodišču Bosne in Hercegovine, čeprav nosi breme oviranja preiskave po umoru mladeniča Dženana Memića. 

Ker Priebe nima vsega časa tega sveta, temveč mora nemudoma preizprašati delo Tožilstva Bosne in Hercegovine, smo ugotovili, da od VSTV-ja in Tožilstva ne more dobiti zanesljivih smernic, na katere predmete naj bi namenil posebno pozornost, zato mu ponujamo nekaj smernic z novinarskega vidika, v katere predale Tožilstva BiH bi se natančni Nemec moral čim prej poglobiti:

Tožilstvo Bosne in Hercegovine do danes ni razrešilo več političnih umorov, kot je atentat na pokojnega namestnika ministra MVZ FBiH Joza Leutarja, ni bil razrešen umor Nedžada Ugljanina, umor žene generala Armije RBiH Seferja Halilovića ter številni drugi politični umori v državi. Na primer, umor nesrečnega Leutarja HDZ do danes uporablja za dvig medetničnih napetosti v Federaciji, straši Hrvate s tajnimi bošnjaškimi službami, ki se hranijo s hrvaško krvjo, edini zaščitnik pred to nevidno zverjo, ki se prikrade, ko se legitimni Hrvat najmanj nadeja, je vsekakor HDZ. Ali, čeprav gre za nenadomestljivo tragedijo, Halilovićeva družina smrt nesrečne žene danes zelo pogosto uporablja za pridobivanje političnih točk, medtem ko tarčo na hrbet zaradi te tragedije postavljajo političnim nasprotnikom.

Ker Priebe nima vsega časa tega sveta, temveč mora ukrepati nemudoma, in ker od VSTV-ja ne more dobiti verodostojnih smernic, na katere predmete naj bi namenil posebno pozornost, morda naj postavni Nemec vpraša bosansko-hercegovsko pravosodje, kako je mogoče, da je Dragan Čović, predsednik HDZ-ja, oproščen petletne zaporne kazni zaradi večmilijonske zlorabe državnega denarja, samo zato, ker je nekdo izgubil originalne dokumente iz njegovega primera.

Ali, glede na to, da Priebe nima vsega časa tega sveta, temveč mora ukrepati nemudoma, in ker je težko verjeti, da bo od Milana Tegeltije dobil verodostojne smernice, v katero smer naj preizprašuje odločitve bh. pravosodja, morda naj natančni Nemec vpraša bosansko-hercegovsko Tožilstvo, kako je mogoče, da se jim ni zgodilo, da bi se našel vsaj en tožilec, ki bi vložil obtožnico, ko Milorad Dodik kot predsedujoči Predsedstva Bosne in Hercegovine žaljivo posega v državni suverenitet in ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine, zanika genocid v Srebrenici, Rajko Vasić pa hkrati napoveduje tudi nov pokolj.

V zadnjem članku akademika Esada Durakovića z naslovom „Bosne nima kdo braniti“ profesor izpostavlja ključne točke, zakaj je Bosna in Hercegovina ogrožena in zakaj meni, da državljanov v tem trenutku ni, ki bi jih lahko branili pred naraščajočim fašizmom. Za to, da so državljani Bosne in Hercegovine na milost in nemilost fašistov in kriminalcev, največjo odgovornost nosi prav Tožilstvo Bosne in Hercegovine in Visoki sodni in tožilstveni svet – prvi, ker ne sankcionirajo fašizma in kriminala v Bosni in Hercegovini, drugi pa, ker ne sankcionirajo fašizma in kriminala v Tožilstvu BiH.

Na koncu priporočam, da sodnik Priebe, neodvisni pravni strokovnjak Evropske unije, opravi pogovor tudi s podjetnikom Dževadom Haznadarjem in ga vpraša: „Boga ti, Haznadar, ali je res, da je Milan Tegeltija kot sodnik v Banja Luki sodeloval pri ropu vaše večmilijonske lastnine v Laktaših?“