PISMO PODERI, IVICA JE UBICA Za Tužilaštvo BiH nema dokaza, iako su komšije iznijele sumnju ko je strijeljao roditelje Besima Haskića?

Avtor: Rasim Belko

---

Zločin, ki se je zgodil pred skoraj 30 leti v naselju Donja Večeriska pri Vitezu, še čaka na obravnavo, njegovi storilci pa na privedbo pred sodišče. Toda pravica in pravica žrtev do nje sta suspendirani tam, kjer bi morala biti cilj pravice, na tožilstvu Bosne in Hercegovine. Zato bodo potomci in žrtve očitno še dolgo čakali, da pravica pride in da bo morilec njihovih najdražjih obsojen. 

Sredi spopada v Vitezu je Hrvaško obrambno sveto (HVO) vstopilo v omenjeno mesto, potem ko so vsi, ki so lahko, odšli iz njega. 

Ostali so izčrpani starci in ženske. Toda za HVO so bili tudi oni tarče. Ubitih je bilo osem civilistov, vsi starejši. 16. aprila so bili ubiti Haskić (Agan) Habib, Haskić (Nuraga) Zirafeta, Zlotrg (Zeir) Sakib, Memeledija (Agan) Fatima, Haskić (Hasan) Smajo, Haskić (Hadži Omer) Emina, Haskić (Mahmut) Mehmed.

Emina Haskić je bila v času umora nepokretna in zadnjih 20 let svojega življenja. Toda to je ni moglo rešiti pred zločinskimi rokami ekstremistov HVO. Njen sin Besim Haskić, trideset let kasneje za agencijo Patria govori o tem zločinu, pa tudi o boju za resnico.

Haskić je predsednik Združenja za zaščito pridobitev vojne Viteza, v pogovoru pa govori o dneh, ko so mu bili umorjeni starši: 

“Šest starejših ljudi in moja starša so bili ubiti v napadu HVO. Zdaj se govori, da so to storili ekstremni deli HVO, vendar jih nikoli niso poimenovali. Do danes, skoraj 30 let, nihče ni odgovarjal”, pripoveduje Haskić med drugim. 

 

Haskić se je obračal na tožilstvo Bosne in Hercegovine in druge institucije, vendar se je vse končalo s tem, da se ne ve, kdo so morilci. 

“Prejel sem pisni odgovor tožilca Ivana Matešića, ki je skoraj v vlogi odvetnika tistega človeka, na katerega je nekdo pokazal s prstom. Prejel sem odgovor, da ta človek v tistem času ni bil na poveljniški odgovornosti”, pripoveduje Haskić in se spominja, da je posredoval s sporočilom, da ga ne zanima, kdo ni bil, ampak da mora Matešić privesti pravici tistega, ki je bil. 

Nato se je Haskić obrnil tudi na nekdanjo glavno tožilko Gordanjo Tadić, nezadovoljen z njenimi odgovori, šel tudi na sestanek, vendar je bil rezultat enak. V obeh primerih je Tadićeva Haskiću dejala, da obstajajo prioritete. 

“Meni ti prioriteti niso jasni. Nekdo je nekoga brcnil v zadnjico in je bil obsojen, tukaj pa je bilo ubitih osem ljudi in to nekomu ni prioriteta”, govori Haskić za Patrijo. 

Naš sogovornik se je po vojni vrnil v Donjo Večerisko in bil mednarodni skupnosti jamstvo, da po vrnitvi ne bo težav. A nato so hrvaški sosedje začeli pošiljati pisma Besimu Haskiću, razkrivajoč kot v neki trilogiji več podrobnosti v naslednjem pismu. 

V zadnjem, tretjem pismu, je bila izražena sum na imenovanega pripadnika HVO. 

“Gre za Ivana Drmića, sina pokojnega Slavka, ki je po mojem mnenju omejen, vendar mu je nekdo dal orožje. Po mojih izkušnjah ima zdaj več orožja, ker je član nekega lovskega združenja”, poudarja Haskić. 

Haskić je vsa tri pisma predal pristojnim organom, vendar nobeno ni bilo dovolj, da bi se sprožil postopek. 

V zadnjem pismu sosedje Besimu pišejo: “Nas je poštenih ljudi in Hrvatov in Srbov in Muslimanov, toda to, kar je Ivica Drmić Stančikin storil, je prava bruka in sramota. Ni smel ubiti nedolžnih ljudi. Ubil je tvojega očeta in mater ter tistega begunca, ki je živel pri šišu”. 

Sosedje, očitno v strahu, na koncu pisma sporočajo Haskiću: “To pismo raztrgaj, želeli smo le, da veš, kdo ti je ubil starše”. 

Toda to, kar Haskić in Donja Večeriska vedo ali sumijo, ni dovolj za privedbo morilca pred sodišče. Ni dovolj niti za tožilstvo Bosne in Hercegovine, da bi sprožilo preiskavo. 

“Tožilstvo Bosne in Hercegovine je ugotovilo, da ni dovolj dokazov, ki bi podprli utemeljen sum, da je Ivica Drmić storil zadevno kaznivo dejanje”, je navedeno v zadnjem stavku odgovora tožilca Ivana Matešića Besimu Haskiću. 

Očitno je, da bodo žrtve zločina v Donji Večeriski pri Vitezu še dolgo čakale, da bodo njihovi morilci privedeni pred sodišče. Pravica pa bo čakala še dlje, saj na tožilstvu, ki ga vodi aktualni glavni tožilec Milanko Kajganić ali ga je vodila Gordana Tadić, pravica omenjenih, je že dolgo jasno, nima zveze s pravico.