Pismo Bidenu: Čović si prizadeva vsiliti svoj predlog reforme volilne zakonodaje z blokado

(Patria) - Delovna skupina za BiH je poslala pismo predsedniku ZDA, Joeju Bidnu, pismo je bilo pripravljeno tudi s podporo Kroga 99.

"Obračamo se na vas, da bi vas pozvali, da odločno odgovorite na grožnje suverenosti in ozemeljski celovitosti Bosne in Hercegovine. Ključnega pomena je, da se nacionaliste iz vrst bosanskih Srbov in bosanskih Hrvatov prepreči pri destabilizaciji Bosne in Hercegovine z grožnjami odcepitve ali nadaljnjim poglabljanjem etničnih delitev, z razvojem dogodkov, ki bi končno omogočil uresničitev ciljev genocida in mednarodne agresije iz 90. let. Nadalje je ključno, da podpremo Visokega predstavnika, ki nadzoruje izvajanje Daytonskega mirovnega sporazuma. Nadalje v tem pismu analiziramo vidike trenutne krize in priporočamo strateške pobude za obrambo suverenosti Bosne in Hercegovine, za ohranitev miru in za zagotovitev boljše prihodnosti za naslednjo generacijo.

Milorad Dodik, nacionalist iz vrst bosanskih Srbov, ki je trenutno član tričlanskega predsedstva, je v zadnjem času okrepil svoja prizadevanja za destabilizacijo Bosne in Hercegovine in regije z istočasnim bojkotom državnih institucij, spodkopavanjem ustave in grožnjami o ustanovitvi lastne vojske. V poročilu z dne 5. novembra 2021. Varnostnemu svetu Združenih narodov je visoki predstavnik Christian Schmidt opozoril, da bi takšna dejanja predstavljala opustitev ustavne ureditve Bosne in Hercegovine in daytonskega okvira ter da bi "imela praktični učinek odcepitve Republike Srbske" od Bosne in Hercegovine. Visoki predstavnik je takšen razvoj dogodkov poimenoval "resen napad" na Daytonski mirovni sporazum, ki je preprečil vsako upanje na mir in spravo v Bosni in Hercegovini.

Še pomembneje pa je, da se vsak takšen korak Republike Srbske k odcepitvi ali "avtonomiji" ne sme razumeti kot nič drugega kot uresničitev njenih genocidnih ustanovnih ciljev. Preiskovalno sodišče haaškega sodišča je Radovana Karadžića spoznalo za krivega združenega zločinskega podviga, s katerim naj bi trajno odstranili nesrbsko prebivalstvo s teritorija, na katerega so bosanski Srbi polagali pravico, in vzpostavili etnično homogeno državo. Gospod Predsednik, 13. decembra 1995. ste vi pogumno obsodili zločine kot "srbski genocidni podvig" in "surov čist genocid." Svojo zavezanost Bosni in Hercegovini ste označili kot zavezanost vrednotam pravičnosti in obljubi, da se genocid nikoli več ne bo zgodil. Pozivamo vas, da to obljubo izpolnite tako, da svoj diplomatski tim usmerite k zagotavljanju, da se genocidni cilji ne bodo uresničili.

Poleg omenjenih groženj miru iz Republike Srbske, nacionalistični vodja bosanskih Hrvatov Dragan Čović vztraja pri reformi volilne zakonodaje, ki bi omogočila izvolitev predstavnikov njegove nacionalističke stranke HDZ (Hrvaška demokratska skupnost) v predsedstvo. Takšen razvoj dogodkov bi dodatno okrepil etnične delitve in vodil v ustvarjanje tretjega entiteta in nadaljnjo destabilizacijo Bosne in Hercegovine. Z oblikovanjem tretjega entiteta bi se celo uresničil cilj mednarodne agresije, organizirane v nekaj, kar je bilo razsojeno kot združeni zločinski podvig, ki je nastal na Hrvaškem, UZP, s katerim naj bi vzpostavili Herceg-Bosno ali "Veliko Hrvaško" v Bosni in Hercegovini. G. Čović si prizadeva vsiliti svoj predlog reforme volilne zakonodaje z blokado delovanja vlade in grožnjami z bojkotom prihodnjih volitev.

Pozivamo vas, da svoj pogajalski tim usmerite k zavrnitvi tega predloga reforme volilne zakonodaje in da sodelujete z državljanskimi skupinami pri omogočanju prehoda Bosne in Hercegovine iz države, sestavljene iz "ustanovnih narodov", v moderno liberalno demokracijo državljanov z enakimi pravicami in dostojanstvom. Prav v tem smislu zahtevamo, da svoj pogajalski tim usmerite k vodenju po demokratičnih načelih in sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Sejdić - Finci iz leta 2009 in primeru Zornić iz leta 2014. Navedene nacionalistične cilje odprto podpira Ruska federacija, ki na takšne destabilizacijske pobude bosanskih Srbov in bosanskih Hrvatov gleda kot na priložnost za preprečevanje evroatlantskih integracij Bosne in Hercegovine. V še eni uradni izjavi je bilo poudarjeno, da Ruska federacija Bosno in Hercegovino vidi kot dva entiteta, ne kot enotno državo.

Zaradi podpiranja različnih referendumov g. Dodika, s katerimi se izpodbija Ustavno sodišče in visoki predstavnik, je bila nedavno podana izjava, v kateri je navedeno, da bi Ruska federacija na članstvo Bosne in Hercegovine v zvezi NATO gledala kot na sovražni akt, na katerega bi se morala odzvati. In res je g. Putin nedavno izjavil, da "Zahod na opozorila Rusije, naj ne prečka njenih 'rdečih črt', gleda 'preveč neozbiljno'." Čeprav se je to nedvomno neposredno nanašalo na Ukrajino, enako lahko Republika Srbska za Moskvo predstavlja še en Donecki bazen, sedečo črto odpora Natu in Evropski uniji.

Glede na soočanje Bosne in Hercegovine s grožnjami iz Republike Srbske in vmešavanje Ruske federacije v tej regiji, pozivamo naše diplomate pod vašim vodstvom, da se zavzemajo za povečanje prisotnosti EUFOR-ja v Bosni in Hercegovini do bolj realne ravni in začetek načrtovanja Nata za izredne razmere. Prav tako pozivamo našo pogajalsko ekipo, da zavrne reformo volilne zakonodaje, ki je zasnovana tako, da koristi nacionalistom iz vrst bosanskih Hrvatov pri uresničevanju cilja nadaljnje destabilizacije Bosne in Hercegovine, ter da izrazijo brezpogojno podporo Visokemu predstavniku v njegovih prizadevanjih, da se upre nasilnim provokacijam in sovražnemu govoru Milorada Dodika.

Na koncu verjamemo, da se morajo Združene države Amerike odzvati na "rdeče črte" g. Putina s svojo neomajno zavezanostjo našim vrednotam pravičnosti, demokracije in človekovih pravic ob naši trajni obljubi, da preprečimo ponovitev genocida in mednarodne agresije v Bosni in Hercegovini," je navedeno v pismu.

Delovna skupina za Bosno in Hercegovino
Prof. dr. David Pettigrew, profesor filozofije in študij holokavsta in genocida, Državna univerza Southern Connecticut, Upravni odbor študijskega programa za proučevanje genocida na Univerzi Yale,
Vildana Bijedić, mag., Mandala Academy Foundation,
Patrick McCarthy, direktor knjižnice medicinskega centra, prodekan za univerzitetne knjižnice, Univerza v St. Louisu,

Dženita Pašić, odvetnica, Louisville, Kentucky,
Mirsad Čaušević, preživeli iz koncentracijskih taborišč Omarska in Manjača
Kenan Arnautović, doktor medicine, Memphis, Tennessee,
Dijana Mujkanović, doktorandka, Univerza v Pittsburghu
Mead Mišić, odvetnik, Boston, Massachusetts,
dr. Adna Karamehić-Oates, direktorica Centra za bosanske študije Univerze Fontbonne,
Azem Dervišević, poslovni in družbeni podjetnik, Cambridge, Massachusetts,
Nerma Bučan, vodja kabineta/politična svetovalka v Uradu prof. dr. C. Schwarza-Schillinga,
Prof. Emir Festić, dr. medicine, mag., Ponte Vedra Beach, Florida,
Esad Boškailo, dr. medicine, izredni profesor psihiatrije, Univerza v Arizoni, Medicinska
fakulteta v Phoenixu,
Damir Husamović, mag. ekonomije, družbeni aktivist, direktor za družbeno angažiranost v Cydeou, predsednik Bosanskega islamskega centra v St. Louisu,
Jordan Steven Sher, pisatelj, And Still We Rise: A Novel About the Genocide in Bosnia /In še vedno vstajamo: roman o genocidu v Bosni in Hercegovini/
Rupert Wolfe Murray, pisatelj
Peter Lippman, pisatelj, Surviving the Peace: The Struggle for Recovery in Postwar Bosnia-
Herzegovina /Preživeti mir: boj za okrevanje v povojni Bosni in Hercegovini/
Keith Doubt, profesor emeritus, Univerza Wittenberg

S podporo
Adil Kulenović, predsednik Kroga 99, Sarajevo,
Mustafa Cerić, dr., bivši reisul-ulema Bosne in Hercegovine,
Munira Subašić, predsednica združenja Gibanje mater enklav Srebrenica in Žepa
Šemso Osmanović, dr., preživeli iz Srebrenice,
Satko Mujagić, Čuvarji Omarske, preživeli iz koncentracijskih taborišč Omarska in Manjača,
Bakira Hasečić, predsednica, Združenje 'Ženska - žrtev vojne',
Samir Vranović, predsednik, Združenje Resnica Kalinovik 92,
Halida Konjo-Uzunović, predsednica, Združenje žrtev vojne Foča 92-95
Jasna Čaušević, referentka za preprečevanje genocida in odgovornost za zaščito, Društvo za ogrožene narode (STP), Nemčija