Picula: Macron je naredil napako, med igro se pravila ne spreminjajo

Poročevalec Evropskega parlamenta za priporočila o Zahodnem Balkanu Tonino Picula pričakuje, da bosta leto 2020 in vrh EU-Zahodni Balkan v Zagrebu prinesla vrnitev verodostojnosti in zagona politiki širitve.

"Upam, da bo vrh v Zagrebu maja velika priložnost, da EU okrepi svoja jamstva do Zahodnega Balkana in da bo boljše vzdušje dodatni zagon politiki širitve," pravi Tonino Picula za DW.

Evropski parlament je v okviru razprave o spremembi metodologije procesa pristopa k Uniji, pred vrhom EU Zahodni Balkan v Zagrebu, imenoval evropskega poslanca iz vrst hrvaških socialdemokratov Tonina Piculo za poročevalca za priporočila o Zahodnem Balkanu. V Bruslju navajajo, da je vloga Picule konkretizacija stališča in krepitev vloge Evropskega parlamenta v razpravi o politiki širitve EU, v katero so se v zadnjih mesecih intenzivno vključile države članice, pa tudi Evropska komisija in Svet.

"Kot poročevalec Evropskega parlamenta za priporočila o Zahodnem Balkanu, pred vrhom v Zagrebu maja 2020, delam na nizu priporočil, ki bodo vsebovala objektivni pregled razvoja in rezultatov metodologije trenutnega sistema pogajanj. V dokument bom integriral tudi nove predloge, ki naj bi prispevali k novemu zagonu sedanje upočasnjene politike širitve EU v tretjem desetletju 21. stoletja," pojasnjuje Picula.

Dodaja, da si bo prizadeval za identifikacijo predlogov v pogovorih z več predstavniki različnih institucij, organizacij in političnih opcij, torej v sodelovanju tako s kritiki kot s tistimi, ki podpirajo politiko pristopa. Hkrati iz Bruslja pozivajo vse akterje, naj ohranijo fokus na Zahodnem Balkanu in bolj posvečeno delajo na pripravah zagrebškega vrha, ki ga označujejo kot "ključnega" za odgovor na vsa problematična vprašanja v okviru politike širitve.

Poročevalec Evropskega parlamenta za priporočila o Zahodnem Balkanu ocenjuje, da je francoski predsednik Emmanuel Macron "naredil napako" z blokiranjem pristopnih pogajanj Tirane in Skopja, vendar je hkrati "dosegel nepredvideno", in sicer vrnitev fokusa EU na vprašanje širitve. Opozarja na dejstvo, da so od trenutka "francoske blokade", oziroma pogojevanja pristopnih pogajanj Severne Makedonije in Albanije s reformo procesa pristopa, vse najpomembnejše institucije EU ter najvišji predstavniki Unije podprli evropsko perspektivo Zahodnega Balkana.

"Prav evropska perspektiva Zahodnega Balkana, oziroma politika širitve EU, je močno orodje za stabilizacijo te regije, ki je v zadnjih tridesetih letih doživela celo pet vojn," pravi Picula.

Poleg nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, novega vodje diplomacije EU Josepa Borrella in evropskega komisarja za širitev Oliverja Várhelyija, ki so se že na začetku svojih mandatov jasno zavzeli za nadaljevanje evropske integracije držav regije Zahodnega Balkana, Tonino Picula navaja tudi pomembno podporo držav članic EU.

"Pomembnosti politike širitve se zavedajo velike članice Unije, kot sta Nemčija in Italija, pa tudi manjše, kot je Avstrija, ki so vse v regiji gospodarsko prisotne desetletja, daleč pred zadnjo tranzicijo s konca osemdesetih. To so vse države, ki so velik politični, gospodarski in simbolični kapital vložile v širitev. Verjamem, da notranjepolitične kalkulacije francoskega predsednika Macrona ne bodo nenadoma spremenile njihovega fokusa," ocenjuje Picula v izjavi za DW.

Tonino Picula poudarja tudi, da se med razpravo in doseganjem soglasja med državami članicami o reformi politike širitve ne sme ustaviti proces evropske integracije držav regije.

Glede nove metodologije pristopa, o kateri naj bi se države članice dogovorile med letom 2020, z pričakovanjem, da bo dokončana pred vrhom v Zagrebu, Picula na prvem mestu navaja načelo nespreminjanja pravil igre med igro.

"Najpomembneje je reči, da se začeti procesi pogajanj o pristopu z državami kandidatkami za članstvo v EU nadaljujejo po istih pravilih, po katerih so bili tudi odprti. Gre za Srbijo in Črno goro," pravi Picula.

Hkrati, kot poročevalec EP za Črno goro, Picula dodaja, da pričakuje, da se bo tej državi, kot vodilni v procesu pristopa, "priznalo vse doseženo" in da bo Podgorica uspela zapreti pogajanja med njegovim mandatom.

"Kot sem že večkrat poudaril, sta Severna Makedonija in Albanija zaslužili odprtje pogajanj," poudarja Picula.

Ocenjuje, da je bil podpis Prespanskega sporazuma in njegova ratifikacija "politično visokorizična operacija", pri kateri sta vladi Zorana Zaeva in Aleksisa Tsiprasa dolgoročno stabilnost v tem delu Evrope postavili pred svoje kratkoročne koristi. Po njegovih besedah gre za "zgodovinski premik in pravi državniški potez", ki je omogočil razrešitev spora, ki je trajal dolgih 27 let, ter nato Severni Makedoniji odprl pot proti Evropski uniji in Natu.

"Zaradi vsega navedenega je vprašanje verodostojnosti Evropske unije, da jim to omogoči pod pogoji, pod katerimi so proces začeli," zaključuje Picula.

Kot eno od načel, ki bi jih bilo treba okrepiti v prihodnji metodologiji politike širitve, Tonino Picula navaja ocenjevanje in napredek držav kandidatk na podlagi individualnih zaslug in dosežkov.