Pettigrew: Namesto opiranja viziji državljanske države, OHR naj zagovarja reformo Daytonskega sporazuma v skladu z demokratičnimi načeli

(Patria) - Profesor filozofije in študij holokavsta in genocida na ameriški Državni univerzi Južni Connecticut David Pettigrew je kritiziral Urad visokega predstavnika (OHR).

V besedilu, ki ga je naslovil z "Daytonski mirovni sporazum, 30 let pozneje: Nujna potreba po ustavnih reformah kot podpora demokraciji in vladavini prava v BiH", je Pettigrew navedel, da bi moral OHR namesto opiranja viziji državljanske države zagovarjati reforme Daytonskega mirovnega sporazuma, da bi bil v skladu z demokratičnimi načeli EU.

- Čeprav je leta 1995 končal agresijo in genocid, je Splošni okvirni sporazum za mir v Bosni in Hercegovini dokument, ki je bil že od samega začetka zelo pomanjkljiv - je poudaril Pettigrew.

Po njegovih besedah je Daytonski sporazum še posebej spodkopala legitimizacija Republike srbske, entitete, ki je nastala s storitvijo zločinov, ki so bili razglašeni za vojne zločine, vključno z genocidom.

- Daytonski sporazum je dodatno oslabilo sprejetje ustave, ki temelji na etničnih delitvah, delitvah, ki so jih pozneje poslabšali nacionalisti bosanskih Srbov in Hrvatov.

Nadalje je Evropsko sodišče za človekove pravice v več primerih razsodilo, da je zaradi omejitev, ki se nanašajo na pravico do kandidiranja na volitvah in volilno pravico, ustava BiH v nasprotju z zakoni, ki se nanašajo na temeljne človekove pravice.

Zato bi morala biti reforma ustave BiH, ki je bila uvedena z Daytonskim sporazumom, že zdavnaj izvedena, da bi se zagotovila podpora demokratični prihodnosti državljanov BiH v skladu z vladavino prava - piše profesor Pettigrew.

Pravi tudi, da ni mogoče pozabiti, da se je entiteta Republika srbska leta 1992 razglasila za etnično homogeno ozemlje in začela odstranjevati nesrbsko prebivalstvo z zločini, ki so bili obsojeni kot vojni zločini, vključno z genocidom.

- Razpravno sodišče MKSJ je v primeru Karadžić ugotovilo, da "je obstajal skupni načrt za trajno odstranitev bosanskih Muslimanov in Hrvatov z ozemlja, na katerega so bosanski Srbi polagali pravico".

Sodišče je nadalje ugotovilo, da so se "obtoženi in vodstvo bosanskih Srbov dogovorili o ukrepih, ki jih bodo sprejeli za ustvarjanje lastne etnično homogene države".

Priznanje entitete RS v Daytonu je predstavljalo nagrado za uspešen genocid in druge vojne zločine, kar ostaja globoko problematičen vidik tega sporazuma, s katerim se mednarodna skupnost še vedno ni ustrezno spoprijela - poudarja Pettigrew.

Nadalje piše, da je ustava, uvedena s Prilogo 4 Daytonskega mirovnega sporazuma, opredelila tako imenovane "konstitutivne narode": Bošnjake, Srbe in Hrvate.

- Ta rešitev je vzpostavila politično zastopanje in prakso glasovanja, ki temelji na etničnih delitvah, ne pa na načelu skupnega državljanstva z enakimi pravicami.

Ustavna prednost teh etničnih delitev je spodbudila ultranacionalistične, etno-teritorialne zahteve, ki so bile vodilo agresije v devetdesetih letih, bodisi v obliki stalnih groženj Milorada Dodika z odcepitvijo in njegovih prizadevanj, da bi blokiral pridružitev EU in Natu v sodelovanju z Vladimirjem Putinom, bodisi kot vztrajanje Dragana Čovića o potrebi po "legitimnem" (nacionalističnem) zastopanju bosanskih Hrvatov ali v obliki predloga Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, da je treba bosanske Hrvate zaščititi z ustanovitvijo tretje entitete - piše ameriški profesor.

Poleg tega, dodaja, je Evropsko sodišče za človekove pravice dosledno razsojalo, da ustavne rešitve, ki temeljijo na etnični identiteti in ji dajejo prednost, kršijo temeljne človekove pravice, začrtane v Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

- Sodišče je v primeru "Sejdić-Finci proti BiH" obrazložilo, da čeprav se je koncept "konstitutivnih narodov" morda zdel nujen "za končanje brutalnega spopada, zaznamovanega z genocidom, diskriminacije izključno na podlagi nečije rase v današnji demokratični družbi ni mogoče objektivno upravičiti".

V primeru "Zornić proti BiH" je na primer sodišče vztrajalo, da "po več kot osemnajstih letih po koncu tragičnega spopada ne more več obstajati noben razlog za ohranitev spornih ustavnih določb". Sodišče je pričakovalo, da bodo demokratične rešitve določene brez "nadaljnjega odlašanja" - piše Pettigrew.

V poročilu iz aprila 2023, opozarja, je komisar Sveta Evrope za človekove pravice izrazil veliko zaskrbljenost, ker sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice niso bile izvršene, in vztrajal, da je "dolgotrajno neizvrševanje teh sodb opomin, da je dediščina nasilne preteklosti še vedno prisotna v BiH 30 let po vojni in ovira družbeno kohezijo, spravo in napredek".

V poročilu je tudi poudarjeno, da je "nujno, da se oblasti osredotočijo na gradnjo države, ki temelji na enakosti državljanov, in ne na nadaljnje vgrajevanje etnične diskriminacije v ustavo in volilno zakonodajo".

- Zato je bilo povsem nerazumljivo, ko je visoki predstavnik nedavno izrazil svoje mnenje, da "ne moremo pričakovati, da bo Bosna in Hercegovina uspešna kot državljanska država".

Ta javna izjava kaže na pomanjkanje občutljivosti za sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, za pobude in izjave državljanskih organizacij, kot je Krog 99 iz Sarajeva, ter za nedavne izjave članov Predsedstva BiH.

V najboljšem primeru je stališče visokega predstavnika neuspeh vizije, medtem ko v najslabšem primeru pomirja ultranacionaliste bosanskih Hrvatov in Srbov, ki se upirajo demokratičnim reformam in si prizadevajo destabilizirati državo, da bi dosegli svoje separatistične cilje iz devetdesetih let - navaja Pettigrew.

Opozarja, da je nujno, da Bosna in Hercegovina napreduje z dolgo pričakovanimi ustavnimi reformami, vključno z izvršitvijo sodb Evropskega sodišča za človekove pravice.

Takšne transformacijske reforme, piše profesor, bi končno ponudile možnost reševanja etničnih delitev, secesionističnih groženj in kršitev človekovih pravic, ki prežemajo daytonsko ustavo, hkrati pa bi podprle demokratične reforme v skladu z vladavino prava.

- Namesto da se upira viziji državljanske države, bi moral OHR angažirati Evropsko komisijo za demokracijo skozi pravo (Beneško komisijo), da sodeluje z delovno skupino, ki vključuje državljanske organizacije, pri pripravi ustave, ki bi bila v skladu z demokratičnimi načeli v EU.

Takšne demokratične reforme, ki podpirajo človekove pravice in vladavino prava, bi postavile temelje za mirno državljansko prihodnost za državljane enotne BiH, mirno prihodnost, ki bo počastila žrtve agresije in genocida, ki so se zgodili od leta 1992 do 1995 - zaključuje v svojem besedilu profesor Pettigrew.