Pet poslancev zahteva nujno zasedanje parlamenta BiH: Bošnjakov manjka v 62 od 74 državnih institucij, zlasti v RS in Mostarju

(Patria) - Pet poslancev Jasmin Emrić, Elvisa Hodžić, Šemsudin Mehmedović, Aida Baručija in Ermina Salkičević-Dizdarević so 8. maja vložili zahtevo za sklic nujne seje Predstavniškega doma Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine z dnevnim redom: "Obravnava podatkov o etnični zastopanosti zaposlenih v institucijah Bosne in Hercegovine - vzroki in posledice neizvajanja Ustave in zakonov Bosne in Hercegovine, ki določajo sorazmerno zastopanost konstitutivnih narodov in drugih v institucijah Bosne in Hercegovine".

Konkretni podatki o zastopanosti konstitutivnih narodov in drugih na dan 20. decembra 2024. v institucijah Bosne in Hercegovine so nedvoumni, a hkrati skrb vzbujajoči, zbrani pa so bili od 71 institucij. Pet institucij ni predložilo zahtevanih podatkov, za tri pa so bili uporabljeni javno dostopni podatki iz leta 2023.

Skrb vzbuja, da se podatki o nacionalni strukturi zaposlenih v institucijah Bosne in Hercegovine sploh ne posodabljajo, medtem ko se posodabljajo podatki o spolni zastopanosti.

Dve instituciji: BHANSA, ki ima skoraj 500 zaposlenih, in Sekretariat Predsedstva BiH skrivata zahtevane podatke, saj jih nikoli nista javno objavila.

Od analiziranih 74 institucij so Bošnjaki v neravnovesju v 62 institucijah, ob upoštevanju števila, ki jim pripada po zakonih Bosne in Hercegovine. Posebej skrb vzbuja dejstvo, da je na višje uvrščenih položajih, ki so vodstveni in bolje plačani, Bošnjakov znatno manj, medtem ko jih je več na položajih zaposlenih s srednjo strokovno izobrazbo, kar zabriše skupno število zaposlenih in dejansko stanje.

Glede na odgovore institucij o nacionalni zastopanosti ter ob analiziranju podatkov, objavljenih v Uradnem listu Bosne in Hercegovine o internem napredovanju znotraj institucij Bosne in Hercegovine v letih 2023 in 2024, so Bošnjaki trenutno v večjem in resnejšem neravnovesju kot prej. Če se očiten trend nadaljuje in problem ostane ob strani, bo kmalu nemogoče karkoli popraviti. K problemu je treba pristopiti nujno in celovito, navaja obrazložitev zahteve za nujno sejo.

Kar zadeva zaposlene iz vrst drugih, skrb vzbuja, da število vodstvenih državnih in policijskih uslužbencev, ki se izrekajo kot drugi, ni niti blizu zakonsko določenemu številu, pa tudi to, da v mnogih institucijah ni niti enega zaposlenega iz vrst drugih.

Predlagatelji so tako navedli, da je v Regulatorni agenciji za komunikacije od 140 zaposlenih več Srbov kot Bošnjakov. Od petih vodstvenih položajev v RAK-u je na samo enem Bošnjak.

V UIO je zaposlenih 164 Srbov več kot zakonsko predvideno število, medtem ko je Hrvatov 121 več, Bošnjakov pa 217 manj, kot jim pripada na podlagi sorazmernosti.

V institucijah BiH s sedežem v Mostarju je število Bošnjakov skoraj zanemarljivo, čeprav je po popisu iz leta 2013 samo v mestu Mostar 46.752 Bošnjakov in 51.216 Hrvatov.

Stanje ni veliko boljše niti v institucijah s sedežem v Sarajevu, čeprav tam živi največ Bošnjakov. Čeprav je sedež vseh devet ministrstev Sveta ministrov BiH v Sarajevu, je v njih celo 201 Bošnjak manj zaposlenih, kot jim pripada po popisu iz leta 2013.
V Ministrstvu za varnost BiH, ki mu je do decembra 2024, ko je bil aretiran, predsedoval Nenad Nešić, se je v dveh letih spremenila nacionalna struktura v škodo Bošnjakov, od 32 oseb, ki so v tem obdobju sklenile delovno razmerje, pa je 28 Srbov. Podobna situacija je v Ministrstvu za zunanjo trgovino in ekonomske odnose ter v Ministrstvu za finance in zakladnico, ki jima poveljujejo kadri SNSD-ja.

V Ministrstvu za pravosodje BiH, ki ga vodi Davor Bunoza (HDZ), je število Hrvatov in Bošnjakov skoraj izenačeno.

Nacionalno ravnovesje pa je spoštovano v Centralni banki BiH, kjer dela 50 % Bošnjakov, 31 % Srbov, 16 % Hrvatov in 3 % drugih.

Tudi v Agenciji za državne službe BiH, ki ji predseduje kadar HDZ-ja Anita Markić, je zaposlenih več Hrvatov, kot jim pripada po zakonu, pa tudi Srbov, medtem ko je Bošnjakov najmanj.

V Ministrstvu za promet in komunikacije, ki ga vodi Edin Forto, je od šestih vodstvenih uslužbencev samo en Bošnjak.

Trenutno je od 28 položajev (27 direktorjev in en generalni sekretar), ki jih imenuje Svet ministrov BiH, imenovanih le šest Bošnjakov, 12 Srbov in 10 Hrvatov. Čeprav bi morali biti Bošnjaki na 14 od 28 položajev, Srbi na devet in Hrvati na štiri, iz vrst drugih pa en.

Od skupno 4.081 zaposlenih v 28 institucijah, Bošnjaki vodijo institucije, ki imajo 339 zaposlenih oziroma 8 %. Srbi in Hrvati vodijo institucije, ki imajo 3.742 zaposlenih oziroma 92 %. Proračun teh 28 institucij za leto 2024 je znašal 330 milijonov KM. Bošnjaki vodijo šest institucij z proračunom v višini 51 milijonov KM, Srbi in Hrvati pa vodijo 22 institucij z proračunom v višini 279 milijonov KM.

V 13 državnih institucijah s sedežem v bh. entiteti Republika srbska je od skupno 3.045 zaposlenih le 1.165 oseb bošnjaške narodnosti. Bošnjakov je manj na 361 položajih, medtem ko je Srbov več na 296 položajih, Hrvatov pa 109, manjka pa tudi določeno število zaposlenih iz vrst drugih.

Struktura policijskih agencij se zapolnjuje po popisu iz leta 1991, vse glasneje pa se govori o spremembi Zakona o policijskih uslužbencih BiH, da bi se zapolnjevanje vršilo po popisu iz leta 2013.

Struktura zaposlenih v policijskih agencijah

Ti poslanci v obrazložitvi zahtevajo uvedbo moratorija na zaposlovanje in imenovanja v institucije, da bi se ugotovilo stanje nacionalne zastopanosti in pristopilo k spoštovanju Ustave BiH in zakonov o sorazmerni zastopanosti.

Poslanci zahtevajo, da se seje udeležijo in na vprašanja poslancev odgovarjajo: Borjana Krišto, predsedujoča Sveta ministrov Bosne in Hercegovine, vsi ministri v Svetu ministrov Bosne in Hercegovine, Anita Markić, direktorica Agencije za državne službe Bosne in Hercegovine, Robert Vidović, generalni sekretar Sveta ministrov Bosne in Hercegovine, Josip Merdžo, direktor Inštituta za intelektualno lastnino Bosne in Hercegovine, Zoran Tegeltija, direktor Uprave za neposredno obdavčitev BiH, Draško Milinović, direktor Regulatorne agencije za komunikacije BiH, Siniša Perković, upravnik Zavoda za izvrševanje kazenskih sankcij, priporov in drugih ukrepov Bosne in Hercegovine, Zoran Đerić, generalni sekretar Predsedstva BiH, Mirko Kuprešaković, direktor Službe za mejno policijo BiH, Emir Mehmedović, glavni inšpektor za upravne zadeve Bosne in Hercegovine.

Vsem poslancem je bil posredovan material, zahtevano pa je bilo, da se seja skliče v posvetovanju s Svetom ministrov BiH, da bi se vsi povabljeni udeležili seje.