Pet smeri delovanja proti Denisu Bećiroviću

Piše: Armin Aljović

Da smo načisto na začetku in da se zaman ne nadejamo – predvolilna kampanja SDA ne bo vsebovala načrta za ekonomsko okrevanje Bosne in Hercegovine in krepitev vladavine prava v državi. Vsa ekonomska agenda nekoč najmočnejše stranke v BiH je stala v eni sami rečenici Bakira Izetbegovića: Za dvig življenjskega standarda državljanov bo treba potrpeti še osem let.  

Nacionalne stranke vseh treh narodov v Bosni in Hercegovini si v naslednjih štirih mesecih dejansko želijo izključno in samo to, enkrat za vselej razčistiti, kdo je pravi Bošnjak, kdo legitimni Hrvat, kdo banjaluški ali sarajevski Srb. Brez jasnih etničnih delitev v Bosni in Hercegovini ni mogoče napredovati niti za meter.  

Glavni urednik Večernjega lista Jozo Pavković je to v primeru HDZ-ja in Dragana Čovića pojasnil v štirih točkah: Načrt B za prihajajoče volitve predvideva „širše koaliranje, večje povezovanje s Hrvaško, zadrževanje starejših in izkušenejših oseb v politiki, medtem ko bodo primarne teme v volilni kampanji nacionalne“. Dodik in SNSD imata nalogo, da državljane v RS prepričata, da so Srbi iz Zveze za spremembe med štiriletnim mandatom v Sarajevu tako zbledeli, da jih je praktično zelo težko ločiti od Bošnjakov. 

Tukaj je pet smeri gibanja SDA v mesecih do volitev:

1. Najmanj 95 % vseh medijskih napadov usmeriti izključno proti Denisu Bećiroviću?

2. Za zdaj ne napadati, ne razsipati energije na druge opozicijske kandidate za Predsedstvo BiH?

3. Na vse načine diskreditirati sporočila Bećirovića, da si bo prizadeval za združitev vseh bosanskih domoljubnih sil v Bosni in Hercegovini, depolitizirati Predsedstvo in enako zastopati vse državljane?  

4. Poudarjati sliko Denisa Bećirovića na Titovem grobu! Skriti slike drugih funkcionarjev SDA, kjer je videti, da so bili na Dedinju. Še posebej sliko pokojnega predsednika Sulejmana Tihića.

5. Prek medijev iz RS-ja morebitno zmago Bećirovića predstavljati kot sodni dan za Republiko Srpsko, prek medijskega stroja HDZ-ja pa njegov vstop v Predsedstvo napovedovati kot prekletstvo za vsa prihodnja hrvaška pokolenja, ki ga, morebiti skoraj zagotovo, lahko omili sam sveti Dragan Čović.

Ni dvoma, da imajo nacionalne stranke pravico organizirati volilno kampanjo na način, za katerega menijo, da jim bo prinesel najboljše rezultate. Politika, recimo Denisa Bećirovića, ki je v zadnjih tednih še posebej v ospredju, je prav tako stvar osebnega okusa. Tisti, ki jim je všeč politika „predsednika za vse državljane ne glede na vero in verovanje“, ga bodo podprli. Tisti, ki imajo drugačno vizijo države, bodo iskali rešitve pri drugem kandidatu in drugih političnih strankah. 

Vendar pa je za novinarje in državljane lahko in mora biti sporno to, da se brutalna medijska haranga proti rivalom nacionalnih strank financira z davkoplačevalskim denarjem vseh državljanov Bosne in Hercegovine. V Bosni bi rekli: „Jaz me delaš norca za moje denarje.“ Namreč, nedavno je bilo objavljeno, da je bošnjaški član Predsedstva BiH Bakir Izetbegović dal denar iz rezerv Predsedstva BiH zasebnemu mediju, ki prednjači v kampanji proti Bećiroviću. Urednik enega od opozicijskih medijev se je nedavno pritožil Svetu za tisk BiH, da je BH Telecom vplačal 100.000 KM časopisu SDA, komaj tri mesece po tem, ko so se pojavili na trgu, medtem ko on takšne pogodbe ni mogel dobiti niti po 20 letih prisotnosti na medijskem prizorišču Bosne in Hercegovine.  

Ali lahko medijski stroj nacionalnih strank ustavi zmago državljanskih politik oktobra? Ker nesreča nikoli ne pride sama, se tudi probosanske stranke na politično bojišče nacionalistov to poletje niso podale same. Legitimni visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je nedavno na Federalni TV zelo odprto, neposredno, v tekoči bosanščini povedal, da upa, da bodo ljudje na volitvah oktobra izbrali nove politične stranke in nove mlade ljudi. Seveda, Inzko ni povedal, za koga naj glasujejo, je pa povedal, koga naj zaobidejo v širokem loku, če si državljani želijo dobro.