Pet ključnih ovir pred BiH za pridobitev milijarde evrov iz sklada EU: Trojka, HDZ in SNSD vedo, kaj so reforme!?

Napisal: Rasim Belko @rasimbelko

Predsednica sveta ministrov BiH Borjana Krišto je konec aprila poslala reformno agendo, ki jo je Evropska komisija zahtevala od držav Zahodnega Balkana, da bi bila omogočena porazdelitev sredstev iz Sklada za reforme in rast. Že takrat je bilo navedeno, da agenda ni v celoti usklajena s Komisijo, vendar pa se oblast v BiH v sestavi Trojka (NiP, SDP, NS), HDZ in SNSD nadeja še enega spregleda in milijarde evrov iz evropskega sklada.

Če pa pogledamo dosedanje delovanje državne oblasti, stanje v državi in kaj je za Patrijo kot pogoje za pridobitev sredstev navedel tiskovni predstavnik EK Peter Stano, se bojim, da bo milijarda ostala le sanja.

Predpogoji, ki jih je treba izpolniti vključujejo standardno pogojevanje, ki ga je treba izpolniti v vsakem trenutku, torej da uporabniki še naprej podpirajo in spoštujejo učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, svobodnimi in poštenimi volitvami, medijskim pluralizmom, neodvisnim pravosodjem in vladavino prava, ter zagotavljajo spoštovanje vseh obveznosti glede človekovih pravic, vključno s pravicami oseb, ki pripadajo manjšinam.

Torej, že s površnim pogledom na izpolnjevanje teh pogojev v BiH je jasno, da so naše možnosti majhne. Ker se demokratični mehanizmi v BiH spoštujejo deklarativno, v praksi pa rušijo, je parlamentarni sistem tako na državni kot na entitetni ravni ugrabljen in blokiran, volitve in volilni sistem pa pod velikim vprašajem. Medijski pluralizem obstaja v obliki, vendar je od te oblike veliko močnejši institucionalni udar na medije (RS) in verbalni v FBiH. O neodvisnem pravosodju je nepotrebno govoriti, saj ni ne neodvisno ne pravosodje.

Spoštovanje vseh obveznosti glede človekovih pravic pa je problem, ki bi lahko postal kamen spotike za Bosno in Hercegovino. V tem segmentu imamo namreč težave z domovi narodov na državni in entitetni ravni, ki so v bistvu etnični in v katerih so popolnoma nevtralizirane pravice oseb, ki se ne izrekajo po etnični matrici.

Varstvo aktivne volilne pravice je ovira za Bosno in Hercegovino, ki se nanaša na poštene volitve, pa tudi na spoštovanje človekovih pravic. V tem primeru bi Bosno in Hercegovino lahko resno stala sredstva sodba v primeru “Kovačević proti BiH”, ki vsebuje potrebo po polni demokraciji z varstvom aktivne volilne pravice. Bosna in Hercegovina pa ni le, da ni izpolnila te obveznosti glede človekovih pravic, ampak je preko pollegalnih agentov vložila nekakšno pritožbo ESČP na to sodbo.

Ko k temu dodamo dejstvo, da se v BiH pripravlja napad na evropsko pot, torej lukava igra Trojke in HDZ v Parlamentu FBiH, je strah pred izgubo milijarde evrov večji. Če bo namreč oblast v Federaciji po načrtih 28. maja izbrala Marina Vukojo za sodnika Ustavnega sodišča BiH in ne bo počakala na mnenje Beneške komisije o praksi EU pri izbiri ustavnih sodnikov, bo povsem jasno, da naše oblasti evropska praksa ne zanima, potem pa ni nemogoče, da tudi evropske države, ki bodo odločale o naši agendi reform in nadzirale izvajanje, ne bodo zanimale naše potrebe po njihovem denarju.

Splošni pogoji, kot nam je povedal Stano, so makrofinančna stabilnost, solidno upravljanje javnih financ, preglednost in nadzor proračuna.

Tudi tu imamo težavo. Fiskalni svet, ki ga sestavljajo predsednica sveta ministrov, premieri entitet ter ministri za finance države in entitet, je namreč sprejel proračunski okvir za to in projekcije za naslednji dve leti v višini približno 1,2 milijarde KM. To je čas, v katerem bo Bosna in Hercegovina, če bo izpolnila predpogoje, lahko črpala sredstva iz EU. Vprašanje je torej, kaj se bo zgodilo, če bomo po čudežu izpolnili reforme in v letu 2025 “potegnili” 300 milijonov KM. Ta sredstva morajo iti v državni proračun, EU jih ne bo drugače nakazala. Če pa je fiskalni okvir predvidenega proračuna dejansko temelj tega proračuna in se z njim ne da veliko manipulirati, s kakšnimi čarovniškimi triki vstaviti 300 milijonov v “zaklenjen” proračun. Nemogoče, razen če razveljavimo ali spremenimo Zakon o fiskalnem svetu, ki sta ga SDP in SNSD pred 15-imi leti sprejela, da bi sredstva, ki pripadajo državi, razporejala na entitete, državo pa omejila na cementiranih 1 do 1,2 milijarde KM. Treba je omeniti, da Bosna in Hercegovina pred koncem drugega fiskalnega četrtletja nima sprejetega proračuna. Če pa soditi po Dodikovih besedah, ga še nekaj časa ne bo, s čimer je ogrožena makrofinančna stabilnost.

Če torej analiziramo dejstva o delovanju državne oblasti, okornost pri sprejemanju zakonov in drugih odločitev, je gotovo, da potrebnih reform ne bomo izpolnjevali z pričakovanim tempom. S takšnim delovanjem pademo že pri predpogojih. Če se zgodi čudež in začnemo izpolnjevati predpogoje, pademo pri splošnih pogojih, ki pomenijo makrofinančno stabilnost...

Če izpolnimo tudi ta segment, reformne odločitve pridejo na tehtnico kakovosti in kvantitete, dodatno pa še dejstvo, da so pogoji za izplačilo specifični za vsako državo. V tem primeru državna oblast ne bo mogla sprejemati zakonov kot v primeru Zakona o VSTV, po principu, tukaj je oblika zakona, pravega pa bomo sprejeli čez leto dni. Reforme bodo torej po več osnovah ocenjene in v odvisnosti od tega bodo izplačane tranše iz sklada, seveda, če bo to mogoče zaradi omejenega proračuna.

Povzeto, Trojka bo s podporo Vukoji sostorilec SNSD-ju in HDZ-ju pri blokiranju možnosti, da BiH potegne sredstva iz Sklada reform in rasti. Zahvaljujoč HDZ-ju in SNSD-ju pa ne bomo izpolnili nobenega predpogoja, saj je že dolgo jasno, da njihovo vladanje ne vključuje demokracije, človekovih pravic, poštenih volitev in vladavine prava. Stranke, ki promovirajo vojne politike, inkriminirajo obrekovanje, preganjajo medije, zahtevajo legitimno predstavljanje in spodkopavajo ustavni red, ne morejo pričakovati, da bodo urejene evropske države izglasovale financiranje njihovega sistema. Upajmo pa, da bo nekoč bolje, ko bo Trojka spoznala, kje je in v čem sodeluje, ali ko bodo spoznali tisti, ki so Trojko ustvarili, da so naredili resno težavo Bosni in Hercegovini!

Kar je gotovo, spregleda ne bo, saj bo evropska birokracija s preprosto metodo narejeno/ni narejeno odločala o izplačilu sredstev iz Sklada reform in rasti.