Perić: V tožilstvu ni nikogar, ki bi organiziral delo in izvajal priporočila

(Patria) - Tožilstvo Bosne in Hercegovine je izpolnilo le štiri od skupno 32 priporočil, ki se nanašajo na to institucijo in ki jih je v prejšnji izjavi iz leta 2016 podala sodnica Korner za izboljšanje dela na primerih vojnih zločinov, medtem ko je 15 priporočil ostalo neizpolnjenih, 13 pa jih je bilo le delno izpolnjenih.

Takšen rezultat je plod globoko politiziranega pravosodnega sistema v BiH, menijo sogovorniki Balkanske raziskovalne mreže Bosne in Hercegovine (BIRN BiH).

Kot nekatera od neizpolnjenih priporočil je Korner izpostavila, da se še vedno ne izvajajo mesečni sestanki vodij oddelkov s tožilci, da ni v celoti izpolnjeno priporočilo za vrnitev regionalnih ekip za delo na primerih vojnih zločinov, ter nezadostna prizadevanja za reševanje izzivov izvajanja vzporednih preiskav, da načrt preiskav pripravljajo preiskovalci, čeprav je po zakonu predvideno, da to počnejo tožilci, da prejšnji problem pomanjkanja mentorstva za mlajše tožilce še vedno ni rešen, ter da še vedno obstaja pomanjkanje preglednosti pri delu na tako imenovanih "A" primerih.

Neusklajenost regionalnih ekip, kot jo je določila Kornerjeva v svoji prvi izjavi iz leta 2016, je največji problem pri počasnem delu na "A" primerih, meni Minka Kreho, predsednica kazenskega oddelka Sodišča BiH.

"Regionalne eki ne delujejo, kot bi morale, v sodelovanju s preiskovalci in obstaja veliko primerov kategorije 'A'. Te eki niso dobro razdeljene, in če bi se to 'povezalo', bi se 'veliki primeri' reševali veliko hitreje. Upam, da bo ponovljena izjava sodnice Korner vplivala na izboljšanje dela Tožilstva BiH," je dejala Kreho.

Odvetnica Nina Kisić meni, da bi bilo najbolj odgovorno in učinkovito, če bi Tožilstvo BiH nujno izvedlo vsa priporočila, ki jih je določila Kornerjeva in ki se nanašajo na učinkovitost dela po načelu Haškega tožilstva.

"Specifično je, da tam vodje oddelkov komunicirajo vsaj enkrat tedensko in drug drugega seznanjajo o poteku primerov, kar pa ni primer Tožilstva BiH, na kar Kornerjeva tudi opozarja. Nepostojanje nove državne strategije je vzrok vseh problemov neučinkovitega pravosodja, na katere opozarja Kornerjeva, in na njej je treba nujno delati," meni Kisić.

Bosanskohercegovske oblasti so leta 2008 sprejele strategijo za delo na primerih vojnih zločinov, ki je predvidevala, da se na državni ravni obravnavajo najzahtevnejši primeri v roku sedmih let, vsi ostali pa se prenesejo na entitetno raven in zaključijo v 15 letih, torej do leta 2023.

Glede na to, da je konec leta 2015 potekel sedemletni rok, najzahtevnejši primeri vojnih zločinov na državni ravni pa niso bili zaključeni, je bila pripravljena revidirana strategija, ki predvideva prenos večjega števila primerov na raven entitet, vendar ta nikoli ni bila sprejeta v Svetu ministrov.

Kot nekatera od neizpolnjenih priporočil je Korner izpostavila, da ni rešeno vprašanje pomanjkanja preglednosti pri delu na tako imenovanih "A" primerih.

"Že leta opozarjamo Tožilstvo Bosne in Hercegovine na takšne primere, da bi se pospešila obravnava oseb po poveljniški odgovornosti. Pošiljali smo jim imena s seznami ljudi, ki se prosto gibljejo, in nikoli ni bilo storjeno nič. Dokler zločinci ne bodo imeli imen, vpisanih v sodbe, tako kot imajo naši otroci imena, vpisana na nagrobnike, ne bo sprave in pravice na teh prostorih," je dejala Munira Subašić, predsednica Združenja "Matere enklav Srebrenica in Žepa".

Delo na novi državni strategiji je polno vpletanja politike, meni odvetnik Ifet Feraget, nepostojanje odgovornosti pri delu vodij Tožilstva BiH pa je ključ vseh problemov, je dodal.

"Ko bomo imeli sistem, v katerem bo nekdo odgovarjal za svoje (ne)delo v Tožilstvu, bomo imeli tudi učinkovito pravosodje in izpolnitev priporočil Kornerove. Imamo situacijo, da prosimo državno tožilstvo, naj dela na primerih vojnih zločinov, še posebej tistih s seznama 'A'. Politika nas je pripeljala do tega, saj tisti, ki delajo na državni strategiji, nimajo ne znanja ne izkušenj, da bi jo izvajali, kot bi bilo treba," je dejal Feraget.

Takšne izjave Kornerove je bilo mogoče pričakovati, in le ena oseba v BiH lahko prisili vodje pravosodnega sistema v BiH, da opravljajo svoje delo, je dejal sodnik Branko Perić.

"V tožilstvu ni nikogar, ki bi organiziral delo in izvajal kakršna koli priporočila. Čas je, da se z izjav preide na reševanje problemov osebne narave v VSTV (Visoki sodni in tožilski svet) in Tožilstvu BiH. To trenutno ne more storiti nihče drug kot visoki predstavnik Valentin Inzko," je dejal Perić.

V obeh izjavah je Kornerjeva poudarila, da se primeri vojnih zločinov ne upravljajo dovolj dobro in da se tožilstvo sooča z izzivi v vodstvu in organizaciji.

Izjava Kornerove iz leta 2016 je odločno popisala vse pomanjkljivosti pravosodja, presenečen nad tem, da v preteklih štirih letih ni bilo storjeno nič, ni niti Murat Tahirović, predsednik Združenja prič in žrtev genocida.

"Revidirana strategija bi morala izboljšati delo na tako imenovanih 'A' primerih, a žal je vse to posledica politike, ki upravlja Tožilstvo BiH. Jasna je bila tudi prva slaba izjava sodnice Korner in vedeli smo, da se do te nove izjave ne bo bistveno nič spremenilo," je dejal Tahirović.

Ko nekdo z ogromnimi pravnimi izkušnjami, kot je sodnica Korner, napiše priporočila, od katerih – v štirih letih – izpolnimo le štiri, se sklep sam ponuja, meni odvetnik Vlado Adamović.

"Očitno je, da je vse odvisno od nas. Vedno iščemo izgovore za težave pri delu, in vedno so subjektivne narave, tako tudi priporočila, ki jih nismo izpolnili v štirih letih. Ljudje, ki so na položajih v pravosodnem sistemu, preprosto niso kos nalogi in funkciji, ki ju opravljajo, in to je to," je dejal Adamović.

Predsednik Visokega sodnega in tožilskega sveta Bosne in Hercegovine (VSTV BiH) Milan Tegeltija ni želel komentirati nove izjave Kornerove, ker je, kot je dejal, ni imel priložnosti videti. BIRN-u BiH so iz VSTV sporočili, da jim nova izjava sodnice Korner ni bila dostavljena in da jo bodo obravnavali na seji VSTV, ko bo uradno dostavljena.