Upokojenci in praznik dela: Nostalgija po nekdanjih boljših časih

(Patria) - Kako so upokojenci v Bosni in Hercegovini danes pričakali 1. maj - mednarodni praznik dela?

Novica, da se bodo minimalne pokojnine povečale za 4,5 odstotka, kar pomeni manj kot 30 KM, jih je bolj razočarala kot razveselila, piše BHRT.

Pravijo, da s tem denarjem v morju podražitev ne bi mogli pošteno kupiti niti solate k kilogramu mesa. Kljub temu so se med protestom v Tuzli spomnili nekdanjih prvomajskih praznovanj.

Tuzla je bila nekoč eden največjih industrijskih bazenov v Jugoslaviji. Ko je prišel 1. maj - praznik dela, so vsi praznovali, srečni in zadovoljni.

- Naše največje veselje je bilo prvomajsko prebujanje, prvomajska budilka, ko smo kot mladinci tekli, da bi sedli na čoln, okrašen s cvetjem. In sirena, ki se je vrtela, kot gasilska sirena, ta alarm.

In tako je šlo skozi celo Lipnico, vstati je bilo treba ob 4. uri. In to nam je bil največji čar vsega - se spominja upokojenec Sead Kovačević.

- Prej je bil sindikat, bil je zbor delavcev, delavski svet, sodišče, vedno si bil zaščiten. Mi smo to državo gradili, zgradili in branili. Zdaj pa nimamo nič od tega - pravi upokojenec Ramiz Šehić.

Tudi Adem Goletić, nekdanji rudar rudnika Đurđevik, poudarja, da ne more verjeti, da so danes izgubljene človekove pravice, da sindikati bolj ščitijo pravice delodajalcev kot delavcev.

A nekoč so bili delavci ne le zaščiteni, ampak spoštovani in cenjeni. Za upokojence so za to, da so na robu preživetja, najbolj krivi politični očetje te države.

- Jaz njihove kravate ne bi mogel kupiti za svojo pokojnino. Še vedno se tako obnašajo - vsi imajo radi Bosno. Nekateri, ne bom rekel, kateri. A delajo vse, da razgradijo Bosno, da ima sirotinja kruh. On ima fotelj in molči - pravi upokojenec Avdija Halilović.

- Prvi maj ostaja kot prijeten spomin na prejšnji sistem, ko so bili ljudje cenjeni kot ljudje, ne kot živina, kot se danes oblastniki obnašajo do ljudi. Zato, če bi z nami ravnali kot z ljudmi, ne bi bili tukaj, ne bi protestirali, ne bi zahtevali nič posebnega.

Najbolj absurdno je, da zahtevamo evropske parametre, oni pa nam ponujajo afriško-plemenske, kot so plemena Hotentotov, Zulujev, Kafrerjev, Bušmanov - je stališče upokojenca Verhida Jahića.

Z veliko nostalgijo upokojenci pričakujejo praznik dela, pri čemer spominjajo, da je danes ogroženo njihovo preživetje, človeško dostojanstvo pa poteptano.