Pendarovski v Sarajevu: EU in Nato geopolitična realnost našega prostora

(Patria) - Inštitut za geopolitiko, ekonomijo in varnost (IGES) je včeraj v Sarajevu gostil nekdanjega predsednika Severne Makedonije prof. dr. Steva Pendarovskega, ki je imel predavanje in bil glavni gost v dialoški seji s člani in prijatelji IGES-a z naslovom “Nova geopolitična paradigma: mesto Balkana v Evropi, ki se spreminja“.

Predsednik Pendarovski je na začetku svojega nastopa na kratko orisal politični sistem nekdanje Jugoslavije, da bi akademsko primerjal politično kulturo jugoslovanskega in današnjega sistema. Njegov oris v tem kontekstu ni primerjal sistemov v kvalitativnem smislu, ampak je s tem dal podlago za nadaljevanje svojega nastopa, v katerem je pojasnil, katere so ključne geopolitične spremembe na Balkanu od časa razpada nekdanje Jugoslavije do sodobnega časa.

Kot je poudaril, je ključni geopolitični trenutek, ki spreminja Evropo, in s tem tudi Balkan, konec obdobja bipolarnega sveta, ki je trajalo od leta 1949 do 1991, in vstop v t.i. unipolarni trenutek. To je bil predpogoj, po besedah predsednika Pendarovskega, da je na območju nekdanje Jugoslavije v naslednjih letih prišlo do nastanka 7 neodvisnih držav. Naslednji pomemben geopolitični trenutek je bilo leto 1999, ko je, kot je poudaril, Nato bombardiral takratno Zvezno republiko Jugoslavijo (Srbijo in Črno goro) zaradi razmer na Kosovu. „V regiji so vsi to bombardiranje doživeli različno, od odobravanja do nasprotovanja,“ je dejal predsednik.

Nadalje je pojasnil, da se regija po tem začne vključevati v Nato in Evropsko unijo, začenši s Slovenijo, ki je postala članica obeh sistemov leta 2004, s čimer je bila hkrati odprta pot za vključitev ostalih držav, nastalih z razpadom Jugoslavije. „Od tega trenutka se to območje začne imenovati Zahodni Balkan. Albanija in Hrvaška vstopita v Nato leta 2009, nato leta 2013 Hrvaška v Evropsko unijo. Črna gora postane članica Nata leta 2017, Makedonija pa leta 2020,“ je poudaril predsednik Pendarovski.

Amerika je po njegovih besedah bila intenzivneje prisotna v regiji do 11. septembra 2001, po čemer se začne postopoma umikati in prepuščati politične in varnostne procese Evropski uniji, ki ima s svojimi 27 članicami kompleksnejši sistem odločanja in je zato bolj počasna. „Ker smo bili prepuščeni večinoma domačim ekonomskim in političnim elitam, nismo pa imeli demokratičnih izkušenj, se je začelo upočasnjevanje evroatlantskih integracij,“ je pojasnil predsednik Pendarovski. „Vedeti je treba, da nihče ni spremenil imena svoje države, da bi postal član mednarodne organizacije, kot je to storila Makedonija ob vstopu v Nato. To je naredilo Makedonijo varnejšo državo.“

V nadaljevanju nastopa je glavni gost konference dejal, da je prav tako zelo pomemben geopolitični trenutek invazija Rusije na Ukrajino leta 2022, če ne celo pomembnejši od samega padca komunizma, saj je močno vplival na zavest v Evropi, da takšnih sprememb ni povzročil niti padec komunizma. „Prihod predsednika Trumpa na oblast v drugem mandatu prav tako prinaša spremembe v geopolitiko,“ je poudaril. „Avtokrate v regiji in Evropi podpirajo Trumpa, ker mislijo, da naj suverenisti nadzorujejo države. Vendar je v zgodovini znano, da nobena država, ki se je zaprla, ni postala velika niti ni mogla zrasti v imperij. Zato izolacija ni dobra.“

Predsednik Pendarovski je na koncu nastopa poudaril, kako je zelo pomembna napoved, da do konca desetletja Albanija in Črna gora vstopita v Evropsko unijo. „Jaz bi si želel, da bi tudi moja država bila v tej skupini, a na žalost, za zdaj, kakor stvari stojijo, vlada v Skopju ne razmišlja v smeri evroatlantskih integracij,“ je poudaril predsednik Pendarovski.

Po obsežnem nastopu je bila odprta razprava, kjer so udeleženci postavljali vprašanja, na katera je predsednik odgovarjal. Posebno zanimanje je bilo za prihodnost regije, kjer je predsednik obrazložil in pojasnil, da se ne glede na vse ovire regija Zahodnega Balkana lahko giblje le v smeri Nata in Evropske unije, ker je to geopolitična realnost našega prostora.

Dialog je moderiral in pripravil uvodni nastop direktor Inštituta za geopolitiko, ekonomijo in varnost dr. Adnan Kapo.