PEN Center preganja bošnjaške pisatelje

Izborna skupština PEN Centra v četrtek ni sprejela kandidature za članstvo treh uglednih bosanskohercegovskih književnikov Abdulaha Sidrana, Džemaludina Latića in Amira Brke. Svoje stališče o tem je za bh. novinsko agencijo Patria podal Džemaludin Latić.

- Ta odločitev samo potrjuje trditve Abdulaha Sidrana, ki jih je o tej organizaciji javno izražal v zadnjih letih, in sicer da je PEN center Bosne in Hercegovine kruta ideološka sekcija, ki v imenu humane mednarodne organizacije, ki se po svojem poslanstvu bori za svobodo izražanja in pravice preganjanih ali zaprtih pisateljev, tukaj opravlja popolnoma nehumano delo: duši svobodo mišljenja in izražanja, preganja pisatelje, podpira apartheid, vsiljen eni državi in enemu narodu, v svet pošilja lažno sliko o bh. kulturi in razlaga našo moderno zgodovino natanko tako, kot si želijo naročniki agresije in genocida nad Bosno in bošnjaškim narodom ter kot si želijo tiste stoletne politike, po katerih je Bosna „temni vilajet“, Bošnjaki pa predmet njihovega, pretežno velikosrbskega kolonialnega projekta – je dejal Latić.

Navedel je, da je Sidran izstopil iz te organizacije prav zato, ker ni reagirala, ko ga je novinarka Oslobođenja Nagorka Idrizović uvrstila v isti red s četniškimi pisci, kot so Radovan Karadžić, Dobrica Ćosić, R.P. Nogo in drugi.

- Na tem seznamu sem bil tudi jaz, nato rahmetli Nedžad Ibrišimović in Alija Izetbegović. Meni sta druga dva člana te organizacije, Ahmet Burić in Enver Kazaz, pripisala fašistične izjave; prvega sem tožil, na sodišču zahteval, naj pokaže, kje, kdaj in kako sem otroke iz mešanih zakonov imenoval „kopiladima“; tega ni mogel dokazati, vendar sodnica, neka Sanela Đidić, kljub temu ni sprejela mojega tožbenega zahtevka – je poudaril Latić.

Na vprašanje, ali v BiH obstajajo preganjani pisci, je Latić odgovoril, da je on eden izmed njih, drugi je Abdulah Sidran in tretji, kot kaže, Amir Brka.

- Mene, kot muslimanskega in bošnjaškega pisca, v Sarajevu preganja PEN center BiH s pomočjo sarajevskega sodišča. Enako je s Sidranom, oz. bo njegov primer sarajevsko sodišče rešilo tako kot mojega, PEN pa se že obnaša do njega slabše kot do mene! In taki pisci, kot sta Burić in Kazaz, pravzaprav kvazipisci, so lahko člani PEN-a in odločajo, kdo bo član te organizacije in kdo ne, medtem ko približno dvajset izjemnih naših pisateljev ne more biti članov te organizacije, se ne morejo boriti za svobodo izražanja, za svobodo svojega jezika, naroda in države ter proti apartheidu ali „daytonski rasistični svinjariji“ (Dž. Karahasan), ki je vsiljena bošnjaškemu narodu  - poudarja Latić.

Navedel je tudi, da ima BiH tri pisatelje in intelektualce evropskega renomeja: Sidrana, Dževada Karahasana in akademika Esada Durakovića.

- Vsi trije so, kot veste, izstopili iz PEN-a. Na njih leži največja odgovornost; mislim, da lahko rešijo ta problem, ki je po mojem mnenju največjega državnega in nacionalnega pomena. Vesel sem, da je PEN z zavrnitvijo moje kandidature pravzaprav pomiril mojo vest: v tem primeru podpiram Sidrana in bom ostal na njegovi strani. Poznam tega pisca in moja vest mi narekuje, da se jasno in glasno postavim proti spletki, ki so jo penovci spletli okoli tega našega največjega pisca, ga obtožujoč pohlepa po denarju in drugih ugodnostih. Sidran je velik mučenik, ta država se je pregrešila zoper njega, in ni se spopadel s PEN-om zaradi osebnega interesa, ampak zaradi svoje časti in našega, književniškega poslanstva, najbolj pa zaradi naše države in svobode tako bošnjaškega kot vseh narodov, ki v njej živijo. Kar se mene tiče, šel bom v slovenski ali kosovski PEN in se razglasil za palestinskega pisca, vendar iz Bosne ne bom odšel ne živ ne mrtev – je dejal Latić.

O tem, kako bi se po takšni odločitvi lahko obnašali drugi člani PEN Centra, glede na to, da so nekateri odkrito podprli Sidrana, je Latić dejal: „če imajo vest, bodo zapustili to organizacijo“.

- Tako kot Esad Duraković, ali Dževad Karahasan, ali Ugo Vlaisavljević, in to ne zaradi nas treh, katerih kandidaturo so zavrnili, ampak zaradi nelegitimnosti  Uprave PEN centra, ki je izneverila načela in humano poslanstvo Mednarodnega PEN centra – je zaključil Latić.