PATRIOTIZEM PETEK ĆORAK DENISA BEĆIROVIĆA!

Petek je dan za metek, pravi verz kultne hip-hop rime, a ker se je Denis Bećirović izognil služenju domovini v najtežjih časih in zaradi tega ne pozna orožja in streliva, je bil njegov predvolilni politični metek pretekli petek v prazno.

Mnogi bi rekli, in imeli bi prav, kot tudi za celoten Denisov mandat.

V sporočilu Bećirovićevega kabineta je prišlo sporočilo: „Bećirović: Čuvali bomo resnico o obrambi Tuzle in BiH.“ Ob spoštovanju njegovim gostom in njihovemu sodelovanju pri obrambi Bosne in Hercegovine, je Denis Bećirović med zadnjimi prebivalci Tuzle, ki imajo pravico omenjati obrambo Tuzle, pa tudi domovine Bosne in Hercegovine.

Ker, ko je bilo treba govoriti, ko se je njegova generacija dvignila na orožje, da brani domovino, družino in dom, se je Bećirović skril pod okrilje zaščitnikov in iz nekega utrjenega položaja opazoval obrambo domovine in Tuzle.

To, da je zaradi mednarodne skupnosti, sarajevskega AfD-ja, superkartela in široke palete sumljivih političnih likov postal član Predsedstva BiH, ga ne abolira niti mu ne daje pravice do kulture spomina.

Pravico do spomina imajo tisti, ki so ga ustvarjali, branili prostor, na katerem se danes spominjamo, in ljudi na njem, obenem pa smo izpodbijani od Bećirovićevih partnerjev. Denis Bećirović ni resnični patriot, ker se takšni pokažejo z deli, njegova dela pa so strahopetna, zato ni potrebe, da se v predvolilnem času izpostavlja, ko celoten narod pozna resnico.

Bećirović je skoraj štiri leta preživel v Predsedstvu države in po vsem tem nima konkretnega uspeha, ki bi ga lahko uporabil v politični kampanji, temveč izkorišča tiste, ki so se borili za njegove potrebe.

Imel je priložnost ta kader SDP-ja, da pokaže patriotizem in zvestobo tudi takrat, ko so Bošnjaki iz entitete Rs prodani zaradi političnih dogovorov njegovega dejanskega patrona Zlatka Lagumdžije, ki še danes poskuša skovati načrte, da bi Bećirovića in sebe obdržal v aktivni politični vlogi.

Vendar Bećirovića ni bilo mar za interes Bosne in Hercegovine in Bošnjakov. Gledal je le v Zlaja, kot nekoč v Tita, zato je podprl Zakon o prebivalištu, po njegovem sprejetju pa se je število Bošnjakov hitro zmanjšalo, zlasti v sistemu CIPS in volilnih seznamih.

Bećirović je imel v skoraj štirih letih priložnost končno narediti nekaj dobrega, a ni, ker je za dobro delo in biti na pravi strani potrebno srce, duša in tisto na M. Če tega nisi in nimaš tistega na M, potem si od vseh, odvisno od interesa.

To je v bistvu razlog, zakaj je Bećirović s svetovnih potovanj prinašal meglo v kozarcu skozi zagotovila, s katerimi je pacifiziral prodržavne elemente, medtem ko so protidržavne sile napredovale z dveh strani.

Denis Bećirović je politik, ki je preko primernih združenj sabotiral proteste pred sodiščem in tožilstvom BiH zaradi neselektivnega in nezakonitega pregona tistih, ki so branili Bosno in Hercegovino, ko Denis ni, njegov mentor pa je bil slučajni mimoidoči v političnem življenju Republike Bosne in Hercegovine.

O tem bom kmalu posebej pisal.

Če povzamemo, ker ni potrebno pisati dolgih besedil in analiz o Bećiroviću, ko je skoraj tri desetletja njegove politike enako velikemu nič, je jasno, da Denis ni naš in ni od nas.

Pravzaprav je Bećirović izmišljena politična prevara in podtikanje, ki je omogočila SNSD-ju in HDZ-ju, da sta v krempljih hegemonizma vrnila državo Bosno in Hercegovino maksimalno nazaj na vseh področjih.

Zato, dezerter Denis, je vsak tvoj poskus, da se s slikami s patrioti rešuješ za skoraj 30 let protidržavne politike, v prazno!

Vest je zoprna, za to ni Fairyja!