Parlamentarne volitve v Črni Gori 2016: Rusija išče črnogorskega Dodika?

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane v Sloveniji redno analizira dogajanje na Bližnjem vzhodu in Balkanu. IFIMES je ob parlamentarnih volitvah v Črni Gori, ki bodo potekale 16. oktobra 2016, pripravil analizo aktualnih političnih dogajanj v zaključni fazi predvolilne kampanje v tej državi.

Črna Gora vstopa v zaključno fazo predvolilne kampanje za prihajajoče desete parlamentarne volitve, ki bodo potekale 16. oktobra 2016. Na volitvah bo izvoljenih 81 poslank/poslancev v Skupščino Črne Gore, medtem ko ima pravico glasovati 530.840 volivcev, vpisanih v centralni volilni seznam. Na volitvah sodeluje 17 političnih subjektov, volilni prag pa znaša 3 %.

Mednarodni inštitut IFIMES je septembra 2016 objavil analizo o parlamentarnih volitvah v Črni Gori 2016 z naslovom „Črna Gora: Volitve za in proti članstvu v zvezi NATO in EU“, povezava: http://www.ifimes.org/ba/9219.

Predvolilna kampanja je v gospodarskih in bančnih krogih začela ustvarjati precejšnjo negotovost in strah pred „rušilno“ opozicijo, ki bi lahko ogrozila stabilnost države. Gre doslej za najbolj umazano in negativno kampanjo, ki se je v osnovi zožila na referendum o liku in delu Mila Đukanovića, aktualnega predsednika vlade Črne Gore in predsednika Demokratske stranke socialistov (DPS). Strah pred nestabilnostjo in odmikom od evroatlantske perspektive Črne Gore je visok, saj postaja vse očitnejše, da so se posamezne tuje sile vse bolj vmešavale v predvolilno kampanjo. Oprta je bila celo kazenska preiskava zaradi sumov o pranju denarja posameznikov iz proruske opozicijske Demokratske fronte (DF).

Ritem in ton kampanje narekuje rušilna pozicija Demokratske fronte z negativno kampanjo, v katero se je zapletel tudi DPS Mila Đukanovića, ki nastopa defenzivno, saj tudi sam vodi predvsem negativno kampanjo, usmerjeno v kritiziranje opozicije in poudarjanje, da se na teh volitvah odloča o ohranitvi samostojnosti in evroatlantski perspektivi države. V tej izrazito negativni in polarizirani kampanji izstopajo Socialni demokrati (SD) Ivana Brajovića, ki so med redkimi akterji na politični sceni, ki se ukvarjajo s predstavitvijo svojega ekonomskega programa in odražajo povsem drugačno politično kulturo, kar se pozitivno odraža tudi v anketah javnega mnenja, saj njihova podpora narašča.

SDP-ju in Krivokapiću pada podpora

Do zdaj opravljene raziskave javnega mnenja napovedujejo visoko udeležbo na prihajajočih volitvah, celo nad 70 %. Razmerje moči med proevropskim vladajočim blokom in opozicijo je precej tesno. Zato bi lahko aktualnim političnim odnosom jamstvo politične in ekonomske stabilnosti stranka SD, ki je nastala po razkolu v Socialdemokratski stranki (SDP) Ranka Krivokapića in ki je po 18 letih koaliranja z Milom Đukanovićem in DPS-jem nedavno popolnoma obrnila hrbet in začela delovati kot največji kritik oblasti. Raziskave kažejo, da lahko nedoslednost SDP-ja predstavlja konec politične kariere Krivokapića, saj dosedanje ankete kažejo, da SDP izgublja podporo med volivci in da verjetno ne bo prestopil volilnega praga. Večji del volilnega telesa SDP-ja se je prelilo v novi Brajovićev SD, ki je hkrati privabil tudi druge volivce, ki jih je od socialne demokracije prav odvračal nekdanji vodja te politične stranke Krivokapić. Tako je Brajović prevzel vodilno socialnodemokratsko pozicijo v Črni Gori.

Rusija pri iskanju črnogorskega Dodika

Rusija je močno prisotna v Črni Gori. Že lahko govorimo o širitvi ruskega vpliva v Črni Gori. Po podatkih črnogorskega državnega statističnega urada MONSTAT, je od skupno 4.200 registriranih tujih podjetij, tretjina v lasti Rusov. Ocene so, da v Črni Gori živi več kot 10.000 Rusov, ki so kupili okoli 100.000 nepremičnin. Delujejo celo šole po ruskem načrtu in programu, kot je Dukley Academy - Center of Continued Education in Montenegro v Budvi. V Črni Gori so Rusi zagnali svoj radio, tiskane medije, odprli ruske šole, ustanovili številne športne in kulturne organizacije ter zagnali različne zasebne posle.

Čeprav formalno niso vključeni v politično življenje, je le vprašanje časa, kdaj bodo vključeni in postali politični dejavnik. Po obveščevalnih podatkih v Črni Gori že živi okoli 2 % Rusov. Posamezne politične opcije v Črni Gori so že v funkciji politike Ruske federacije, česar mnogi od njih niti ne skrivajo. Tu je predvsem zelo jasna vloga Demokratske fronte, pa tudi drugih političnih strank in/ali koalicij, ki nasprotujejo polnopravnemu članstvu Črne Gore v zvezi NATO, nekateri pa celo nasprotujejo članstvu v EU. Ista proruska opozicijska Demokratska fronta je večkrat obtožila ZDA, da se vmešavajo v volilni proces in notranje politične odnose v Črni Gori.

Rusija nima težav pri iskanju kandidatov za črnogorskega (Milorada) Dodika, saj se večina politikov ponuja sama. Redni so obiski posameznih črnogorskih strankarskih veljakov v Moskvi, ki v tem primeru obidejo tudi uradni Beograd, ki si prizadeva ohraniti relativno korektne odnose z uradno Podgorico.

Mednarodni inštitut IFIMES meni, da obstaja v Črni Gori majhna verjetnost, da se na politični sceni pojavi in uveljavi črnogorski (Milorad) Dodik. Razlog je preprost, Črna Gora ima močne državne institucije za razliko od Bosne in Hercegovine, v kateri so zaradi šibkega delovanja državnih institucij možni pojavi in delovanje, kot je Milorad Dodik. Očitno dejstvo je, da Rusija potrebuje politične marionete v Črni Gori.

Dekriminalizacija, svobodni mediji in ekonomske svoboščine

Situacija s kriminalom in korupcijo v Črni Gori je podobna kot v drugih državah regije.

Črna Gora beleži določene premike v boju proti kriminalu in korupciji, proces dekriminalizacije Črne Gore poteka pod pričakovanji. Kriminal in korupcija sta rak rana črnogorske družbe, mediji pa so le delno svobodni, medtem ko je Črna Gora glede ekonomskih svoboščin bolje pozicionirana od mnogih držav v soseščini.

Glede na Indeks zaznavanja korupcije (CPI) organizacije Transparency International je Črna Gora v letu 2015 zasedla 61. mesto od skupno 167 držav, skupaj z Italijo, Lesotom in Južno Afriko, in ima nižjo stopnjo korupcije kot Makedonija (66), Bolgarija (69), Srbija (71) in Albanija (88). Glede svobode medijev (2015 World Press Freedom Index) se nahaja na 106. mestu od 180 držav in ima status države s delno svobodnimi mediji. Črna Gora se na lestvici ekonomske svobode za leto 2015, ki sta jo utemeljila Heritage Foundation in Wall Street Journal, med 166 državami nahaja na relativno ugodnem 65. mestu, kar predstavlja znaten napredek, saj se na isti lestvici Slovenija nahaja na 90. mestu, Srbija 77., Turčija 79., Kosovo 84., Italija 86., medtem ko je Bosna in Hercegovina na 108. mestu.

Črna Gora je začela boj proti korupciji in kriminalu. Oteževalna okoliščina je, da je v sosednjih državah prisotna visoka stopnja kriminala in korupcije, ki po sistemu „spojenih posod“ ogroža celotno regijo.

Opozicija proti (o)poziciji

Na politični sceni Črne Gore med predvolilno kampanjo vlada precej kaotično in shizofreno stanje. Opozicija v Črni Gori je globoko razdeljena in bi imela velike težave pri sestavljanju nove vlade, če bi slučajno DPS in SD ne zagotovila večine v Skupščini Črne Gore.

Ilustrativni so odnosi znotraj opozicije. Tako je Demokratska fronta postavila pogoj Veliki koaliciji „Ključ“, da njihovi voditelji, ki so bili v Đukanovićevih vladah ministri, ne morejo biti ministri v morebitni novi vladi. Tako bi bila eliminirana vsaj dva voditelja velike koalicije „Ključ“. To predstavlja javno ponižanje za veliko koalicijo „Ključ“, katerega DF želi eliminirati skozi „obglavljanje“ njihovih voditeljev.

Volivci v Črni Gori bodo imeli na prihajajočih volitvah priložnost izbirati med relativno stabilnostjo ali negotovostjo, ki lahko vodi v destabilizacijo Črne Gore in regije. Pomembno je, da Črna Gora na prihajajočih parlamentarnih volitvah samostojno izbere svojo pot v prihodnost brez vpliva zunanjih dejavnikov, še posebej ne tistih, ki destabilizirajo ali lahko destabilizirajo to državo.

V Črni Gori deluje močan nevladni sektor, ki ga je treba v prihodnje razvijati, saj predstavlja močan korektiv oblasti.