Parlament FBiH: Poslanci nezadovoljni poročilom in delom Sklada za varstvo okolja FBiH

SARAJEVO, (Patria) - Alija Aljović, predsednik Nadzornega odbora, je predstavil Analitično poročilo o delu Sklada za varstvo okolja za leto 2018. 

Poslanec Irfan Čengić je vprašal, kaj je z Uredbo o plačevanju plastičnih vrečk in ali je načrtovano povečanje nadomestila. Prav tako ga je zanimalo, kdo krije te stroške. 

Mirsad Čamdžić je vprašal predsednika NO Sklada Alijo Aljovića, ali se je v delu Sklada dogajalo, da je bil določen projekt odobren, nato pa spremenjen s strani direktorja. 

“Po našem mnenju 60 odstotkov denarja ni pravilno razporejenih. Sprašujem se, kako Sklad sploh uresničuje svoje načrte, ko nikjer ne omenja Bloka 7. Ta Sklad je leta 2008 začel projekt čiščenja Miljacke, a še vedno ni realiziran”, je povedal Čamdžić.

Poslanka Jamina Zubić pravi, da so ogromna sredstva izven nadzora in da je prepričana, da ne končajo tam, kjer so bila namensko določena.

Povedala je, da ji ni jasno niti po kakšni podlagi se razporejajo sredstva iz nadomestil za onesnaževanje. Dodaja, da projekti zamujajo z realizacijo, prav tako pa se lokalni skupnosti ne vrača tisto, kar prek nadomestil Skladu plačujejo v proračun.

Alma Kratina pravi, da je osnovni očitek metodologiji izdelave poročila, ki je takšna, da ne omogoča vpogleda, ali so bila sredstva porabljena ali odobrena, in da manjkajo podatki o dinamiki zbiranja prihodkov, zlasti kar zadeva nadomestila za zrak. 

Nijaz Helez je postavil vprašanje, kam so bila vplačana sredstva kantonov, ki v določenem obdobju niso imeli sklada za varstvo okolja. 

Eldar Čomor je vprašal, kateri so razlogi za slabo realizacijo projektov. Zanimalo ga je, ali bi se lahko več delalo tudi na akcijah čiščenja okolice. 

Hasan Muratović pravi, da se je začelo delo na regionalnih sanitarnih deponijah, vendar niti ta niti projekt čistilnih naprav za vodo ni bil dokončan. 

“Pozimi pa se spomnimo onesnaženosti zraka in energetske učinkovitosti. Na ravni FBiH je treba končno določiti prioritete v danem trenutku. Regionalne deponije niso več v središču financiranja svetovnih organizacij, ker je odpad postal blago na svetovnem trgu. V tej smeri je treba usmeriti politiko”, meni Muratović.. 

Sabina Ćudić navaja, da je Sklad v poročilu navedel, da institucionalno krepitev predstavlja obeleževanje datumov, pomembnih za okolje, in izobraževanje zaposlenih.

“Očitno je, da Sklad ne korespondira s trenutnim stanjem, kar je še posebej vidno v poročilu Sklada. Ali se je Sklad oglasil glede podražitve plina, potem ko so strokovnjaki povedali, da bo to povečalo onesnaženje zraka, ali so bili tukaj, ko smo govorili o termoelektrarnah”, je vprašala Ćudić.

Dodala je, da od Sklada ne dobijo tistega, kar pričakujeta tako Parlament kot državljani.