Parlament BiH mora sprejeti Inzkov zakon v nespremenjeni obliki, prostora za Schmidtov kompromis ni

SARAJEVO, (Patria) - V odločbi, s katero je tedanji visoki predstavnik Valentin Inzko 22. julija 2021. pred odhodom iz BiH in prevzemom dolžnosti Christiana Schmidta sprejel dopolnitve kazenskega zakonika BiH, je glede prepovedi zanikanja genocida, vojnih zločinov, ki so jih pravnomočno obsodila sodišča, jasno določeno, kaj se pričakuje od Parlamentarne skupščine BiH.

„Zakon, ki sledi in je sestavni del te odločbe, začne veljati, kot je določeno v 2. členu tega zakona, začasno, dokler ga Parlamentarna skupščina Bosne in Hercegovine ne sprejme v nespremenjeni obliki, brez sprememb in dopolnil ter brez dodatnih pogojev,“ je navedel Inzko.

Po začetku veljavnosti dopolnitev kazenskega zakonika BiH je morda prišlo do zmanjšanja primerov zanikanja genocida, vendar je prišlo tudi do blokade dela državnih institucij, ki jo je sprožil Milorad Dodik, eden največjih zanikovalcev genocida v Srebrenici. Blokada traja že peti mesec, politične razmere v državi pa se dodatno zapletajo zaradi sprememb volilnega zakonika BiH.

Z odlokom predsednice RS Željke Cvijanović od sredine oktobra v entiteti RS ne veljajo spremembe kazenskega zakonika BiH. V Uradnem glasniku RS je objavljen odlok o razglasitvi dveh zakonov v RS. Prvi se nanaša na neuporabo Inzkovega zakona v RS, drugi pa na prepoved „omalovaževanja in izrugovanja“ RS.

Iz RS so nato sprožili ofenzivo z napovedjo umika soglasja RS iz številnih sporazumov o ustanovitvi državnih institucij, med katerimi so Sodišče BiH, Tožilstvo BiH, UIO BiH, OS BiH, SIPA, OSA, VSTV.

NSRS je že sprejela entitetni zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih, s katerim bodo v šestih mesecih ustanovili entitetno agencijo za zdravila, čeprav obstaja Agencija za zdravila in medicinske pripomočke BiH. Ta odločitev je bila ostro obsojena, vendar ni bila kaznovana na noben način.

Jutri bo seja NSRS, na kateri bo obravnavana Informacija o vračanju pristojnosti na entiteto RS. Predstavnikom OHR-ja ni bilo dovoljeno prisostvovati sami seji, oblasti entitete pa ne priznavajo visokega predstavnika Schmidta. Predsednik SNSD in član Predsedstva BiH Milorad Dodik Schmidta imenuje „tujca, ki se lažno predstavlja“. Tudi Rusija ne priznava Schmidta, s čimer je RS dodatno spodbujena v svojih načrtih.

Čeprav iz RS zahtevajo umik Inzkovega zakona, da bi se vrnili v institucije BiH in odblokirali procese, Schmidt zakona ne bo umaknil, dokler ga ne sprejme Parlamentarna skupščina BiH.

To je povedal tudi v pismu, ki ga je poslal kolegijem obeh domov PS BiH.

„Cenil bi namen Parlamenta, da se spremembe kazenskega zakonika, sprejete z odločbo visokega predstavnika, nadomestijo z zakonom, ki ga bo sprejela Parlamentarna skupščina Bosne in Hercegovine. Pripravljen bom ukinil obstoječi zakon, ko bo začel veljati nov zakon, usklajen z evropskimi in mednarodnimi standardi, ki ga je sprejela Parlamentarna skupščina Bosne in Hercegovine. Zakon, sprejet julija 2021, bi v tem primeru postal nepotreben in bi bil umaknjen. Do sprejetja takšne odločitve ljudstva in njihovih predstavnikov, obstoječi zakon ostaja v veljavi v vsej Bosni in Hercegovini,“ je poudaril.

V pismu parlamentarcem je navedeno, da je treba obstoječi zakon razlagati kot uredbo, ki vsebuje dva koncepta:

„Prvič, zakon se nanaša na posameznike, ki so storili vojne zločine, ne pa na narode ali etnične skupine kot celoto. Ne obstaja nobena druga možna razlaga. Drugič, zakon ne dela razlike na podlagi etnične pripadnosti žrtev – vsaka žrtev in njena družina si zaslužita brezpogojno spoštovanje. Z zakonom se ne dela razlike niti med etnično pripadnostjo storilcev. Vsak nov zakon, ki bo urejal to vprašanje, mora vključevati tudi te koncepte,“ je poudaril visoki predstavnik v pismu.

Vendar pa sta tukaj ključni dve vprašanji. Zakaj je Schmidt v pismu pustil možnost sprejetja zakona v PS BiH, ne da bi natančno določil, da ga je treba sprejeti v nespremenjeni obliki, kot je to v odločbi navedel Inzko, in omenil kompromis, ter drugo, zakaj bi iz RS sprejeli, da Schmidt umakne obstoječi zakon, če ga ne priznavajo za visokega predstavnika?