Podpisan SSP: V veljavo lahko stopi čez šest mesecev

Po političnih pogojih je bil danes v Sarajevu podpisan prilagojeni Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju (SSP). Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju je bil podpisan med Evropskimi skupnostmi in njenimi državami članicami na eni strani ter BiH na drugi strani, da bi se upošteval pristop Hrvaške k EU. Sporazum sta parafirala vodja pogajalske skupine BiH Hamdo Tinjak in vodja delegacije EU v BiH ter posebni predstavnik EU v BiH Lars-Gunnar Wigemark, poroča novinarska agencija Patria.

Lars-Gunnar Wigemark je poudaril, da bi običajna procedura trajala šest mesecev in šele ko bo ta končana, bo ratifikacija SSP-ja stopila v veljavo.

- Kar je sestavni del tega protokola, je fazni pristop v triletnem obdobju, zato je treba naslednji teden in mesece izkoristiti za izdelavo študije, kjer bodo predvidene morebitne škode. Ena od takojšnjih dejavnosti po začetku veljavnosti protokola je aktiviranje avtonomnih gospodarskih ukrepov. Ta deblokada bo takoj prinesla koristi proizvajalcem sadja in zelenjave, ki trpijo posledice od januarja. Poleg tega je veliko vprašanj v sektorju kmetijstva, ki imajo zelo malo zveze s SSP-jem, rekel bi skoraj nič. Zato moramo biti previdni, da ne mešamo hrušk in jabolk – je poudaril Wigemark in izpostavil, da je treba vzpostaviti mehanizem koordinacije, da bi se pristopilo k izdelavi kmetijske strategije.

Hamdo Tinjak je poudaril, da bi moral biti vsak običajen državljan srečen, ker se jim odpira evropska perspektiva.

- To je boljša prihodnost za kmetijstvo, potrebujemo splošen pristop, treba je videti, zakaj določeni sektorji niso bili razviti in brez SSP-ja. Naši gospodarstveniki bodo s pomočjo predpristopnih skladov lahko konkurenčni, in to je problem, ker nismo mogli priti v položaj, da bi parirali evropskim proizvajalcem. Ves čas smo pogajali o kvotah, ki bodo brez carine uvožene v BiH, vse nad temi količinami bo obdavčeno. Vse to so količine, ki ne morejo ogroziti našega trga. Mleko ima največjo kvoto, vendar je za ta proizvod preizkusno obdobje – je dodal Tinjak.

Mirko Šarović, minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH, se je dotaknil pomoči, ki jo je obljubila Nemčija, in jasno poudaril, da ta pomoč ne bo socialne narave.

- Ne bo te vrste podpore. To je proces, v katerem bomo opredelili sektorje, ki bodo najbolj prizadeti, zaradi vstopa blaga brez carine, zlasti na področju mleka in mlečnih izdelkov oziroma mesa in mesnih izdelkov. To so najbolj občutljivi sektorji in v tem smislu bodo strokovnjaki naredili določeno oceno in delali bodo na določenih projektih, ki bodo tem sektorjem pomagali, da bodo konkurenčni – je dodal Šarović.

Kaj je SSP

Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju (SSP) je bil podpisan leta 2008, v veljavo pa je stopil junija 2015. Njegov trgovinski del, oziroma Začasni sporazum, je bil v veljavi od leta 2008. Zahvaljujoč SSP-ju, 85 % domačega izvoza odhaja na trg EU. V kontekstu pristopa Hrvaške k EU julija 2013 in v skladu s tradicionalno trgovinsko metodologijo EU, je Evropska komisija že od konca leta 2012 pogajala protokole za prilagoditev z velikim številom držav, vključno z državami Zahodnega Balkana, da bi se izognili kršitvi obstoječe dvostranske trgovine s Hrvaško.

Bosna in Hercegovina je zadnja v vrsti držav Zahodnega Balkana, ki bo prav tako imela usklajen protokol. Sporazum temelji na obojestranskem interesu obeh strani. Čeprav ohranja načelo tradicionalne trgovine, sporazum upošteva temeljna občutljiva vprašanja na strani BiH, predvsem v zvezi z določenimi proizvodi, pa tudi glede na potrebo po tem, da BiH omeji administrativno in finančno breme dela na kvotah kot rezultat prilagoditve SSP-ja. Od dneva njegove začasne uporabe, bo EU samodejno ponovno uvedla določene trgovinske ugodnosti za izvoze iz BiH na trg EU za določene kategorije kmetijskih proizvodov, na primer sadje in zelenjavo (t.i. „avtonomne trgovinske ukrepe“). Te ugodnosti so bile za BiH suspendirane od 1. januarja 2016, zaradi neprilagoditve SSP-ja.