Papić: SBB in SDA nista združila reforma, temveč interesi, Komšić se ne bi smel potegovati za kandidaturo

O tem, kaj lahko stori nova koalicija (SDA, SBB, HDZ BIH), se je sinoči v oddaji Tema TV1 z Nikolino Veljović razpravljalo. Aktualna politična dogajanja in nadaljnje vizije procesov so v studiu analizirali – Enver Kazaz, Pejo Gašparević, Ivana Marić in Žarko Papić, poroča novinarska agencija Patria.

Profesor Kazaz meni, da je koalicija SDA – SBB dobrodošla z vidika politične racionalnosti in boja proti krizi ter da s to koalicijo končno prihaja do konca krize oblasti v Bosni in Hercegovini, ki se je začela že leta 2010 z avanturami Zlatka Lagumdžije. 

Novinar in publicist Pejo Gašparević navaja, da je ta koalicija bolj naravna kot tista med SDA in Demokratsko fronto ter da lahko pozitivno vpliva na politična dogajanja v BIH, glede na to, da je država travmatizirana s konflikti in spori, zato je vsakršno spravo dobrodošlo. Navaja, da ima ta koalicija tudi podporo mednarodnih struktur in Islamske skupnosti.

Politična analitičarka Ivana Marić je dejala, da je škoda, da Izetbegović in Radončić nista takoj po volitvah oblikovala oblasti, saj bi se na sprejemanje mnogih zakonov ne čakalo tako dolgo. Izrazila je dvom o reformnih zakonih in dodala, da podpis sporazuma ni mogoče imenovati zgodovinsko in vsebošnjaško enotnostjo.

Profesor Žarko Papić je navedel, da ga kot državljana BiH veseli stabilizacija političnih razmer v Federaciji, vendar pa, kot pravi, ni optimist in bi si želel, da se moti v stališču, da ta koalicijska sestava ne bo zdržala do konca mandata. Dodaja, da ti dve stranki nista združila reforma, temveč interesi.

Na drugi strani pa je Kazaz mnenja, da bo ta koalicija trajala do konca mandata, ker so interesi obeh strank zelo veliki, kar se kaže predvsem v zaustavitvi politične vojne, in da sta ti dve stranki obsojeni druga na drugo, pred nami pa je obdobje stabilne oblasti in oster boj med tema dvema strankama.

Enver Kazaz je navedel, da je eno od ključnih vprašanj, s katerimi se bo soočila nova koalicija, sprememba volilnega zakona oziroma rešitev hrvaškega nacionalnega vprašanja. Navaja, da so trije voditelji (Izetbegović, Radončić in Čović) v situaciji, v kateri bi lahko rešili to vprašanje, kar bi BIH pripeljalo v obdobje popolne politične stabilnosti. 

Komšić kot kandidat za člana Predsedstva BIH

V oddaji Tema TV1 se je razpravljalo tudi o sodelovanju DF v oblasti in napovedi njenega vodje Željka Komšića, da bi se na naslednjih volitvah lahko potegoval za člana Predsedstva BiH iz vrst hrvaškega naroda.

- Resnično upam, da Komšiću ne pade na pamet, da se ponovno poteguje za hrvaškega člana Predsedstva BIH, ker bi bil to akt največje možne destabilizacije BiH. Mislim, da se je naučil lekcijo z izločitvijo Suljagića in Bajrovića de facto iz vodstva DF. Jaz sem mu sicer prej pošiljal sporočila, da edini on ne ve in da ga še niso obvestili, da on ni vodja DF, ampak ta dva, je rekel profesor Papić. 

- Željko Komšić, to je smešno. Ne bi dobil niti 15 tisoč glasov. To, kar si je Komšić dovolil, da mu storita Emir Suljagić in Reuf Bajrović, je popolno trošenje kapitala. Meni je Željko Komšić drag in simpatičen, ta stranka mi je bila draga in simpatična, vendar to trošenje političnega kapitala in zdaj napovedi, da se bo potegoval. To je tipično za Komšića, kot tiste izjave, da bodo dobili po nosu in po prstih, pravi Kazaz. 

Gašparević meni, da Komšić očitno ni imel referenc za veliko politično igro, glede na to, da so ga njemu bliski ljudje zmanipulirali in da je bil v preteklosti del problemov v BIH. 

- Bil je produkt dela sarajevskih medijev, ki so zdaj postali njegovi kritiki, zato je izgubil tudi to oporno točko, na kateri je gradil svojo javno podobo. Želel bi si, da se poteguje, da bi res videli, koliko je vreden. Mislim, da gre za manjšinske odstotke, pravi Gašparević.