PAD ASADOVEGA REŽIMA Kaj čaka Sirijo in kako se bo Zahod postavil?

(Patria) - Režim Bašarja al-Asada je uradno padel!

Prišla je potrditev sirske vojske. Pobegnil je in ne ve se njegovo končno nahajališče. Obstaja teorija, da je ubit.

Kakor koli, režim je končal svojo 53 let dolgo zgodovino.

Začela se je z očetom Bašarja, Hafezom. Opozicija je zasedla glavno mesto Damask", pravi na začetku svoje analize za Politicki.ba Jahja Muhasilović, profesor na Mednarodni univerzi v Sarajevu.

Analizirajoč dogajanje v Siriji pravi, da so sile opozicije skup več različnih frakcij.

"Kar zdaj sledi, je vsekakor prevzem oblasti, saj je glavno mesto osvojeno.

A ni rešen status Latakije, pasu ob obali Sredozemskega morja. Tam so tradicionalno Alaviti večina, čeprav je nekaj tudi sunitov. Latakija se je vedno štela za trdnjavo Alavitov.

Zdaj ne vemo, kako bo potekala ta tranzicija v okvirih Sirije, glede na to, da 'asadovci' še vedno držijo ta pas.

Možna je mirna tranzicija. Če te ne bo, potem je definitivno nadaljevanje vojne", pravi dalje Muhasilović.

Ocenjuje, da bi to pomenilo ustvaritev alavitske države v tej regiji.

Verjame tudi, da se bo zelo hitro vedelo, v katero smer bo šel ta del Sirije.

Muhasilović opozarja tudi na dele Sirije, v katerih živijo Kurdi.

"Njihove vojaške formacije so zbrane okoli SDF. To je koalicija kurdskega YPG in raznih arabskih plemen.

Kar vsekakor zapleta situacijo, so ameriške čete, ki so tam nameščene.

In tu bomo videli, kakšno stališče imajo Združene države Amerike - ali bodo dovolile integracijo države, te nove Sirije, ali bodo vseeno šle v zadrževanje ozemlja, ki ga imajo pod svojim nadzorom, in ustvaritev morebitne kurdske države. Tudi to bomo zelo hitro vedeli", ocenjuje sogovornik Politicki.ba.

Muhasilović poudarja, da bo to profiliralo stališče Zahoda.

Če ZDA umaknejo čete, to pomeni, da imajo blagonaklonjen odnos do opozicije.

Če ne, potem je jasno, da niso za takšno vrsto oblasti v Siriji.

"Če se bodo karte res poklopile novi oblasti v Siriji, da Alaviti predajo Latakijo, SDF pa vzhodni del Sirije, bo naslednji problem, ki ga bo treba reševati, poenotenje različnih frakcij, ki sestavljajo opozicijo.

Če tudi to mine brez težav, sledi izgradnja porušene države, ki je bila že tako, pred izbruhom vojne leta 2011, revna, s slabo infrastrukturo, zelo veliko mladega prebivalstva brez dela, zaradi česar je, med drugim, tudi izbruhnila vojna.

Kakor koli, pred novo sirsko oblastjo so ogromni izzivi", ocenjuje Muhasilović.

Vprašan, kakšen odnos Zahoda pričakuje do novih sirskih možnih oblasti, pravi, da ta blok ni imel doslednega stališča od začetka sirske krize.

"Na začetku vojne je Zahod podpiral odhod Asada.

A nekje v letih 2013–2014 se je to začelo spreminjati, kar se je vsekakor negativno odrazilo na izid vojne in prineslo premoč Asadu, ki je bil do takrat v defenzivi.

Za zdaj so stališča z Zahoda pozitivna, kar zadeva nov razvoj dogodkov v Siriji.

Torej, oni so za strmoglavljenje Asada. In v doglednem času bomo verjetno vedeli, kaj želijo naprej".

Muhasilović poudarja, da je Asad sčasoma imel vse šibkejšo rusko podporo, Iran pa ni bil dovolj, da bi preprečil njegov padec.


Menja, da bo Moskva poskušala obdržati svoji dve bazi, ki ju ima na Sredozemlju - v Siriji.

"Asadov režim je očitno bil prepuščen sam sebi in ni imel zlasti zahodne podpore, pa tudi ne konkretne pomoči svojih tradicionalnih zaveznikov.

Zahod je torej trenutno naklonjen novim oblastem.

A to ne pomeni nujno, da bo tako tudi ostalo.

Nova oblast ima pred seboj ogromno nalogo, da 'zgladi' vse razlike, ki obstajajo med njimi, od verskih do svetovnonazorskih.

Če bo njihova oblast bolj normalna od Asadove, če bodo izvedli določeno stopnjo demokratizacije znotraj sebe, zgradili kakovostne institucije... to bi definitivno izbilo vsak argument za obsojanje te nove oblasti", meni Muhasilović v pogovoru za Politicki.ba.