Pandemija koronavirusa najresnejša grožnja gospodarstvu BiH po svetovni finančni krizi

SARAJevo, (Patria) - Regija Zahodnega Balkana naj bi v letu 2020 zabredla v recesijo, pri čemer se napoveduje, da bodo vseh šest držav, ki se še soočajo s posledicami pandemije COVID-19 (koronavirus), zabeležile negativno rast.

V najnovejši Redni ekonomski poročilo (RER) Svetovne banke – ki uporablja osnovni in neugodni scenarij v luči velikih negotovosti, ki jih povzroča pandemija – se napoveduje, da bo regionalna rast Zahodnega Balkana znašala med -3 in -5,6 odstotka. Osnovni scenarij predvideva, da se bo epidemija v Evropi kmalu začela umirjati, tako da se lahko ukrepi za zajezitev odpravijo do konca junija in da se lahko okrevanje postopoma začne v drugi polovici leta 2020. Neugodni scenarij predvideva podaljšanje epidemije in odpravo ukrepov za zajezitev šele konec avgusta, začetek okrevanja gospodarske dejavnosti pa šele v zadnjem četrtletju leta 2020.

„Moč recesije je odvisna od trajanja pandemije v Evropi. Čeprav je težko napovedati ekonomski vpliv obstoječe pandemije v regiji, ni dvoma, da vnaša zmedo v življenje v vsej regiji – obremenjuje zdravstveni sistem, paralizira gospodarsko dejavnost in ogroža blaginjo ljudi,“ pravi Linda Van Gelder, direktorica za države Zahodnega Balkana pri Svetovni banki.

„Pričakuje se, da se bo rast v regiji v srednjeročnem obdobju znatno obnovila, ko se bo gospodarstvo postopoma vračalo v normalo, vendar je to odvisno tudi od dolžine in intenzivnosti trenutne krize ter od tega, kaj bodo storili oblikovalci politik za premagovanje te epidemije,“ je dodala.

Pandemija, ki jo povzroča koronavirus, predstavlja najresnejšo grožnjo gospodarstvu Bosne in Hercegovine (BiH) po svetovni finančni krizi.

Obeti za gospodarstvo BiH so odvisni od številnih negotovih dejavnikov, država pa se sooča z možno globoko recesijo z ocenjenim padcem BDP-ja v višini 3,2 odstotka. Učinki se bodo čutili v skoraj vsakem sektorju gospodarstva, še posebej v turizmu, nepremičninah, prometu, veleprodaji in maloprodaji; medtem ko bosta motnja v dobavnih verigah in manjše povpraševanje iz EU povzročila upad tako industrijske proizvodnje kot izvoza blaga in storitev.

Napovedan odziv oblasti z vzpostavitvijo sklada za ekonomsko stabilizacijo in jamstvenega sklada lahko kratkoročno pomaga pri blaženju ekonomskih in socialnih posledic te nepredvidene krize. Ko se bodo dodatni ukrepi odziva na krizo razvijali, zlasti tisti, povezani z vzpostavitvijo novih skladov, bo pomembno zagotoviti, da bo podpora dodeljena pregledno, skrbno usmerjena, fiskalno vzdržna ter da jo bo mogoče enostavno ukiniti, ko ne bo več potrebna.

Po tej fazi nujnega odziva bo sledila faza ekonomskega okrevanja, institucije pa morajo biti pripravljene pomagati posameznikom pri iskanju zaposlitve, olajšati dostop do kreditov ter zagotoviti podporo podjetjem pri obnovi njihovega poslovanja. Ključnega pomena bo, da se javna poraba uporabi za krepitev celotnega povpraševanja ob ohranjanju celotne fiskalne stabilnosti. Poleg trenutne krize je pomembno, da BiH ohrani fokus na reševanju svojih dolgotrajnih strukturnih in institucionalnih slabosti.

V najnovejši RER je navedeno, da so pomembni hitri, odločni in skrbno oblikovani politični ukrepi, ki naj upoštevajo stanje v državi in negotovost trajanja krize.

Poročilo se osredotoča na makroekonomske vplive COVID-19 v državah Zahodnega Balkana in postavlja temelje za dodatne analize. Ob prihajajoči e-predstavitvi poročila maja bo objavljena serija beležk Rednega ekonomskega poročila, ki bodo obravnavale vpliv na specifična ekonomska področja, socialni sektor ter revščino in porazdelitev dohodka v regiji.