Pacienti v BiH najpogosteje prijavljivali neželjene reakcije na cepiva proti COVID-19 in zdravila za maligne bolezni

(Patria) - Na naslov Agencije za zdravila in medicinske pripomočke Bosne in Hercegovine (ALM BiH) so v zadnjih štirih letih prejeli skupaj 1.662 prijav sumov na neželene učinke zdravil, največ pa se jih je
nanašalo na cepiva proti COVID-19 in na zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje malignih obolenj - antineoplastike.

Kot so poudarili iz agencije, je bilo leta 2020 prejetih 89 prijav, leto kasneje 807, medtem ko so leta 2022 prejeli 543 prijav. Lani je po njihovih podatkih število prijav znašalo 223, pišejo Nezavisne novine.

- V letih 2021 in 2022 se je največje število prijav nanašalo na cepiva, ki so bila uporabljena za pasivno imunizacijo prebivalstva v boju proti bolezni pandemskih razsežnosti COVID-19 - so poudarili iz ALM BiH.
Kot so dodali, se je največje število prijav neželenih učinkov nanašalo na zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje malignih obolenj - antineoplastike.

- Zdravila iz navedene skupine so najpogosteje citostatiki, ki nimajo v zadostni meri selektivnega delovanja, zaradi česar poškodujejo ne le maligne celice, ampak tudi zdrave - navajajo.

Prav tako so po podatkih agencije v opazovanem obdobju v največjem odstotku prijavljali pričakovane neželene učinke, torej neželene učinke, ki so znani že od prej in so opisani v navodilu za pacienta ter v povzetku značilnosti zdravila.

- Najpogosteje prijavljene neželene reakcije so blage in prehodne: urtikarija, izpuščaj, slabost, driska, bolečine v trebuhu... - so povedali iz agencije.

Magdalina Janković, magistra farmacije, certificirana svetovalka za ne-mlečno prehrano dojenčkov in otrok ter ustanoviteljica in avtorica vsebin na Instagram strani "babypharm_", poudarja, da je izjemnega pomena prijavljanje vseh neželenih učinkov zdravil, saj se zdravila spremljajo tudi po pridobitvi dovoljenja za promet.

- Zelo pomembno je, da imamo velik vzorec pacientov, zato ne smemo zanemariti niti najmanjšega neželenega učinka. Prav tako se lahko nekateri neželeni učinki pokažejo šele po dolgotrajni uporabi, kar ni mogoče med preskušanji, ki se izvajajo pred dajanjem v promet. Podatki o redkih resnih neželenih učinkih, toksičnih učinkih kronične terapije, uporabi zdravila v posebnih kategorijah bolnikov, na primer pri otrocih, starejših ali nosečnicah, ali o interakcijah z drugimi zdravili, so pogosto nepopolni ali sploh niso na voljo - je povedala Janković.

Dodaja, da lahko pacienti neželene učinke prijavijo pri svojem zdravniku ali farmacevtu, ki so dolžni izpolniti obrazce in jih poslati v vednost Agenciji za zdravila in medicinske pripomočke BiH, ali pa samostojno poiščejo obrazec na spletni strani Agencije za zdravila in medicinske pripomočke BiH, ga izpolnijo in pošljejo.

Iz banjaluškega Doma zdravja poudarjajo, da so proizvajalci zdravil, zdravstvene ustanove in zdravstveni delavci dolžni Agenciji za zdravila in medicinske pripomočke BiH prijaviti vsak sum na neželeni učinek zdravila.