To, kar se je zgodilo v Parizu, ni "islamski terorizem", prerok ne potrebuje maščevanja!

Zadnje dogajanje v Parizu je še eno opozorilo na globalne probleme današnjega časa. Dr. Mustafa Cerić, ki je v zadnjih nekaj mesecih na prestižnih svetovnih konferencah govoril o nevarnostih radikalizma v veri, pa tudi o vse večji potrebi po krepitvi medverskega dialoga zaradi boljšega spoznavanja, razumevanja in sprejemanja drugih in drugačnih, je odgovoril tudi na vprašanja za znano nemško revijo Die Zeit, poroča novinarska agencija Patria. 
 
DIE ZEIT: Gospod Cerić, ostro ste obsodili napad v Parizu. Označili ste ga kot napad na nedolžne novinarje. Veliko ljudi v muslimanskem svetu pa meni, da niso bili nedolžni, ampak krivi, ker so se norčevali iz preroka Mohameda. Kaj pravite na to?
 
Cerić: Zaenkrat bi vprašanje o nedolžnosti odložil. Iz Sira – zapisov iz življenja preroka Mohameda – vemo, da je bil prerok napadan ali žaljen, te žalitve pa so bile celo hujše od tistih, ki jih je izrekel Charlie Hebdo, vendar kljub temu ni izrekel nobene smrtne kazni. Kot muslimani, če želimo izraziti svojo ljubezen do preroka, to storimo v svojem srcu. Seveda karikature niso v redu. Muslimanom te karikature niso všeč, so sramotne. Če je revija Charlie Hebdo želela užaliti muslimane, potem ji je to tudi uspelo. Če pa so želeli podati neko vrsto družbene kritike ali pokazati, da pri muslimanih obstajajo nekatere napake ali pomanjkljivosti, je tudi to res. Vendar pa želim povedati, da ne morete ljubiti preroka na način, da to ljubezen izkazujete s puško na gotovs.
 
DIE ZEIT: Al Kaida, na primer, je vedno poudarjala, da morajo karikaturisti umreti za norčevanje iz preroka, pri čemer se sklicujejo na primer, ko je prerok obsodil na smrt Kaaba bin al-Ashrafa, ki se je norčeval iz njega. Je to napačno?
 
Cerić: Ne sprejemam tega argumenta. Ti teroristi najprej odločijo, kaj bodo storili, nato pa si izmišljujejo izgovore. Ali veste, kaj muslimanom najbolj zamerijo? Charlie Hebdo se je norčeval tudi iz judovske vere in zaradi tega je bil najmanj en novinar kaznovan. Zaradi antisemitizma. Želite vedeti, kako rešiti to uganko? Ali pa vzemimo za primer Andersa Breivika, ki je ubil več kot 70 ljudi. Dejal je, da je to storil kot kristjan. So ga zaradi tega mediji poimenovali krščanski terorist?
 
DIE ZEIT: Nihče ni zanikal trditve, da je Breivik verjel, da je njegov zločin krščanska misija.
 
Cerić: Mogoče? Vendar to ni povzročilo histerije o krščanskem terorizmu v Evropi. Zakaj, za božjo voljo, mediji vedno govorijo samo o „islamskem terorizmu“? Očitno obstaja dvojni standard. To, kar se je zgodilo v Parizu, ni „islamski terorizem“! Prosil bi medije v Evropi za opravičilo, ker nenehno uporabljajo izraz „islamski terorizem“.
 
DIE ZEIT: Torej, storilci nimajo nobene povezave z islamom?
 
Cerić: Ne, to nima nobene povezave z islamom.
 
DIE ZEIT: Če je tako, zakaj ste podpisali pismo, naslovljeno na vodjo teroristične skupine „Islamska država“ (ISIL), skupaj z več kot 120 muslimanskimi učenjaki, v katerem ste poskušali prepričati Abu Bakra al-Bagdadija, da so njegova verska prepričanja napačna? Jasno je, da ste se nanj obrnili kot musliman!
 
Cerić: Na svetu živi 1,6 milijarde muslimanov! Ko govorite o islamskem terorizmu, se to nanaša na vse njih. To je verbalni zločin. Zakaj ne storite enako, ko gre za krščanske teroriste? Ali judovske teroriste, kot so morilci Yitzhaka Rabina? Je kdo krivil Musaa a.s. za to, kar je storil?
 
DIE ZEIT: Toda kdo krivi preroka Mohameda za to, kar so storili morilci v Parizu?
 
Cerić: Vsi krivijo islam!
 
DIE ZEIT: Nekoliko me bega, ko pravite, da napad v Parizu nima povezave z islamom, vendar razpravljate o islamski teologiji z vodjo ISIL-a. Zato vas sprašujem, ali ima napad v Parizu kakšno povezavo z islamom ali ne?
 
Cerić: Ali ima al-Baghdadi kakšno povezavo s Parizom?
 
DIE ZEIT: Še ne vemo, vendar je njegova šola podobna temu, kar se je zgodilo.
 
Cerić: Ne vemo ničesar o učenjih pariških napadalcev. Povedal bom takole: to, kar se je zgodilo v Parizu, je proti islamu in proti muslimanom! To je nesprejemljivo! To je proti vrednotam svobode, proti evropskim vrednotam, ki jih spoštujemo.
 
DIE ZEIT: Po vsej Evropi obstaja naraščajoč problem mladih muslimanov, ki postajajo pod vplivom džihadistov. Če bi se pogovarjali s 17-letnikom, ki je v procesu radikalizacije in vam reče, da želi ubiti karikaturiste, ki se norčujejo iz preroka, in zato, ker je prerok nekoč odredil umor Kaaba bin al-Ashrafa, kakšni bi bili vaši argumenti proti temu?
 
Cerić: Rekel bi mu, da prerok nikoli nikogar ni ubil iz maščevanja ali zaradi žalitve, ki jo je utrpel. Ko je prerok prišel v Meko, je odpustil morilcem svojega strica Hamze. Rekel bi mu: če ljubiš preroka, bo tudi prerok ljubil tebe, če ne boš nikogar ubil v njegovo obrambo. Prerok ne potrebuje maščevanja.
 
DIE ZEIT: Po Koranu, če nekdo stori bogokletstvo, mu bo Alah sodil po smrti. Ni predpisane posvetne kazni za bogokletstvo. Je to res?
 
Cerić: Da, res je. Če bi bil islam vera na način, kot jo izpovedujejo ti teroristi, mislim, da ne bi bil musliman.
 
DIE ZEIT: Kot učenjak in nekdanji vrhovni mufti, ali se upirate radikalnim pridigarjem v Evropi?
 
Cerić: Da. Potrebujemo širši pristop k resocializaciji in ponovni vzgoji tistih, ki se odločijo oditi in se boriti v Siriji, ter se nato vrniti. Morajo spoznati, da niso imeli prav. Vendar pa so muslimanske institucije šibke, nimajo dovolj sredstev, in tudi mnogi imami nimajo dovolj znanja. Potrebujemo pomoč evropskih držav pri vzpostavitvi trdnih struktur.
 
DIE ZEIT: Zakaj je radikalna teologija ISIL-a in Al Kaide tako privlačna?
 
Cerić: Mladi ljudje se običajno upirajo uveljavljenim družbenim sistemom, oni pa jim ponujajo argumente, ne da bi jim pri tem pojasnili njihovo odgovornost. Mladi to spremenijo v pustolovščino.
 
DIE ZEIT: Kaj storiti?
 
Cerić: Verjamem, da Evropa potrebuje vrhovnega muftija. Potrebujemo glas, ki bo pomiril razmere. Ne bo vsakdo sprejel te naloge, vendar bi zagotovo imelo učinek. Vendar evropske države oklevajo pri podpori.
 
DIE ZEIT: Ali lahko sami muslimani kaj storijo pri zagonu te institucije?
 
Cerić: Ampak mi smo šibki.
 
DIE ZEIT: V Nemčiji imajo muslimanske skupnosti pogosto težave s sporazumevanjem med seboj tudi glede lokalnih vprašanj, na lokalni ravni.
 
Cerić: Ta proces ni enostaven. Potrebujemo strukturiranje islama kot uradne institucije. Potrebujemo boljše učitelje, boljše imame, lokalne, ne pa „uvožene“.
 
DIE ZEIT: Toda, ali kdo kaj počne glede tega?
 
Cerić: Jaz se z radikalnim islamom borim vsak dan. Vendar pa tudi tiste, ki poskušajo pomagati, pogosto obtožujejo, da so radikali. Kdo je za Evropejce sprejemljiv musliman? Zdi se, da skorajda ni sprejemljivih muslimanov za evropske vlade ali medije. Tega problema ne moremo sami rešiti. Evropa se nenehno pritožuje nad političnim islamom, vendar Evropa tudi nenehno govori o političnem islamu.
 

Oni so navadni morilci, ne vedo ničesar o islamu 

DIE ZEIT: Ali moramo razlikovati islam in islamizem?
 
Cerić: Mislim, da te razlike povzročajo veliko zmede. Napadalcev v Parizu ne bi smeli povezovati z nobenim od teh pojmov. Oni so navadni morilci. Ne vedo ničesar o islamu.
 
DIE ZEIT: Toda radikalni muslimani so pogosto glasnejši od zmernih muslimanov. Oblikujejo podobo islama.
 
Cerić: Ampak tega ne počnejo v imenu islama! Zame so rušitelji civilizacije!